Hrvaška je s svojo slikovito obalo, kristalnim morjem in več kot tisoč otoki postala ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Evropi. Lani jo je obiskalo več kot 20 milijonov turistov. Čeprav to spodbuja gospodarstvo, pa strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice, zlasti za naravno okolje, poroča Dalmacija Danas.

Plaža Sakarun – izgubljeni "hrvaški Karibi"

Plaža Sakarun na Dugem otoku je dolgo veljala za eno najlepših na Jadranu. Njena privlačnost – bel pesek in turkizna voda – je privabljala množice. A zaradi naraščajočega obiska se je njeno naravno ravnovesje porušilo.

Ob pritožbah turistov nad prisotnostjo morske trave (Posidonia oceanica), ključne za zdravje morskega ekosistema, so jo lokalne oblasti začele odstranjevati – pogosto z mehanizacijo, ki je poškodovala tudi peščeno dno. S tem je plaža začela izginjati.

Geologinja Kristina Pikelj z Univerze v Zagrebu je za Dalmacija Danas opozorila, da je ta morska trava bistvena za zaščito obale pred erozijo in za ohranjanje morskih habitatov. Leta 2021 je začela projekt zaščite plaže Sakarun in tamkajšnjega ekosistema.

Pesek namesto skal – širjenje plaž

V nekaterih drugih krajih se soočajo z drugačno težavo – plaže so preprosto premajhne za število obiskovalcev. Rešitev vidijo v nasipavanju peska, kar pa ima kratkotrajen učinek, saj ga morje vsako zimo odnese.

Na primer v Primoštenu so skalnate plaže zamenjali s peščenimi. Plažo Mala Raduča so umetno razširili za okoli 20 metrov. Gradbeni strokovnjak Dalibor Carević opozarja, da to presega meje dobrega okusa in škodi naravnemu okolju.

Turizem vs. narava – večni kompromis

Nekdanji župan Primoštena Stipe Petrina takšne ukrepe zagovarja: "Ne moremo imeti nastanitev za 15.000 ljudi in plaže za 2.000." Podobno menijo tudi nekateri turisti, ki imajo raje urejene plaže kot naravne skalnate zalive.

A za razliko od držav, kot so Italija, Španija ali Francija, kjer prav tako umetno obnavljajo plaže, je Jadransko morje bolj občutljivo. Vanj se izliva malo rek, kar pomeni manj naravnega prenosa sedimentov.

Kaj ogroža hrvaške plaže?

Poleg prekomernega turizma in umetnega širjenja plaž so med glavnimi grožnjami še betoniranje obale, gradnja infrastrukture, povečana plovba ter širjenje pristanišč in cest. Vse to prispeva k postopnemu izginjanju naravne obale.

"Takšno 'osvajanje' morja ni dobro," opozarja Carević in poziva k bolj trajnostnemu upravljanju s prostorom.