Vojna v Iranu in posledična energetska kriza je povzročila kaos na energetskih trgih, zato so mnoge evropske države ponovno pričele govoriti o energetski samooskrbi in alternativnih virih energije. Tako je nedavno vodja zelene stranke v Avstriji podala pobudo po postavitvi kar stotih vetrnih elektrarn, obenem pa predlagala kazni za zvezne dežele, ki bi temu nasprotovale.
Koroški deželni glavar temu ostro nasprotuje
Kot poroča Krone, novi koroški deželni glavar Daniel Fellner (SPÖ) nasprotuje nedavno predstavljenemu zakonu vlade o pospešeni širitvi obnovljivih virov energije (EABG). Za radio Ö1 je med drugim povedal, da ima pravico do svojega mnenja, ter da bo še poskušal lobirati proti sprejetju takega zakona. Če bo le ta sprejet na zvezni ravni, pa ga je pripravljen spoštovati. Fellner je sicer v preteklosti že izjavil, da vetrne elektrarne sovraži.
Kakšno so načrti vlade?
Vlada, ki jo sestavljajo ÖVP, SPÖ in NEOS, se je konec marca dogovorila o zakonu o pospešitvi širitve obnovljivih virov energije. Občine, ki bodo podpirale širitev, naj bi v prihodnje imele tudi določene finančne koristi.
Deželam, ki ciljev ne bodo dosegle, pa po drugi strani grozijo različne kazni, od zmanjšanja subvencij pa do milijardnih kazni. Zakon predvideva zavezujoče cilje širitve za vsako zvezno deželo.
V Sloveniji prav tako nasprotovanje
Podatki razkrivajo, da v Sloveniji trenutno obratujeta le dve večji vetrni elektrarni, in sicer v Dolenji vasi pri Senožečah ter Razdrtem. Razlog za manjše število vetrnih elektrarn so v prvi vrsti slabši vetrni pogoji, zapleteni postopki umeščanja v prostor in nasprotovanje lokalnih skupnosti. Nazadnje je bilo kar nekaj govora o umeščanju vetrnic na Arehu in Slovenski Bistrici, vendar pa so se takoj pojavile civilne iniciative, ki jih skrbi predvsem zaradi posegov v gozdove in krajino, prav tako pa se bojijo tudi zaradi morebitnih učinkov na turizem.
