V 86. letu je v ponedeljek po krajši bolezni umrla znana borka za odpravo plačnih razlik med moškimi in ženskami v ZDA Lilly Ledbetter, so sporočilo njene družine povzeli ameriški mediji. Po Ledbetter so leta 2009 poimenovali zvezni zakon proti diskriminaciji pri plačah, ki ga je podpisal demokratski predsednik Barack Obama.
Z aktivizmom je nadaljevala skoraj vse do smrti
Ledbetter je 19 let delala kov vodja izmene v tovarni podjetja Goodyear v Alabami, ko je dobila anonimno sporočilo, da je njena plača bistveno manjša od plač njenih treh moških kolegov. Leta 1999 je vložila tožbo in sodišče ji je ugodilo. Podjetju je naložilo, da ji za nazaj poplača za skoraj štiri milijone dolarjev razlike v plači in odškodnino.
Tega denarja ni nikoli prejela, saj je vrhovno sodišče ZDA leta 2007 sklenilo, da je zamudila rok za vložitev tožbe, ki je bil po tedanji zakonodaji postavljen na najpozneje pol leta po prvi diskriminatorni plači. Danes pokojna sodnica Ruth Bader Ginsburg je v ločenem mnenju manjšine predlagala, da kongres sprejme nov zakon in popravi bodoče krivice.
Demokrati so ob podpori maloštevilnih republikancev leta 2009 potrdili zakon, po katerem imajo sedaj vsi, ki menijo, da so bili zaradi diskriminacije oškodovani, možnost za vložitev tožbe 180 dni po zadnji takšni krivični plači, in ne več prvi. Ledbetter dolga leta ni vedela, da dobiva nižjo plačo od kolegov s podobno izobrazbo, izkušnjami, veščinami in odgovornostjo. Za to je izvedela šele po anonimnem sporočilu, ko je rok za tožbo po starem zakonu že zdavnaj potekel.
Njeno prizadevanje je imelo širši odmev po vsem svetu, saj je postala simbol boja proti plačnim razlikam med spoloma, kar je pomembna tema v mnogih državah.
Po porazu na vrhovnem sodišču ni obupala, temveč se je borila za spremembo zakona, z aktivizmom pa je nadaljevala skoraj vse do smrti. "Babica iz Alabame se je borila, dokler nisem podpisal zakona, ki je bil sploh prvi zakon, ki sem ga podpisal kot predsednik," je v ponedeljek sporočil Obama.
Harrisova obljubila, da bo nadaljevala dediščino boja za enakopravnost pri plačah
Aktualni predsednik ZDA Joe Biden, ki je januarja, na 15. obletnico zakona, sprejel več izvršnih ukrepov za odpravo plačnih razlik glede na spol, je ob smrti Ledbetter dejal, da mu je bilo v čast stati ob njej, ko je bil zakon podpisan in je bil podpredsednik ZDA.
Demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris pa je obljubila, da bo nadaljevala dediščino boja za enakopravnost pri plačah, med drugim s prizadevanjem za zakon, ki bo vodstvom podjetij preprečil kaznovanje delavcev, ki razpravljajo o višini svojih plač. Republikanci so bili večinoma proti zakonu, ki ga je pred leti podpisal Obama, prav tako so proti predlogom Harris, saj menijo, da bo bodo spodbujali lahkomiselne tožbe na škodo podjetij.
Ameriški Urad za štetje prebivalstva je medtem prejšnji mesec poročal, da se je razlika v plačah za moške in ženske leta 2023 prvič po 20 letih spet povečala na škodo žensk. Za vsak dolar, ki so ga prejeli moški, so ženske, ki so opravljale enaka dela, lani povprečno prejele le 83 centov, poroča STA-