Skozi zgodovino je znanih kar nekaj pandemij, zlasti kuge, črnih koz ali tuberkuloze. Med najbolj znanimi je še vedno črna smrt, kuga, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi, po nekaterih ocenah je pa bilo žrtev celo 200 milijonov.

Bolezni in epidemije spremljajo človeštvo že od vsega začetka. Nekatere so pobile na milijone ljudi in se nikdar več vrnile, spet druge so udarile večkrat in bile zatrte s cepivi, higieno in razvojem. Ebola, kolera, AIDS in kuga so le nekatere izmed najbolj znanih. Znanstveniki nekatere poznajo že do potankosti, spet druge so še vedno zavite v tančico skrivnosti, kot denimo koronavirus, ki trenutno preti celotnemu svetu, nihče pa ne upa napovedati, kdaj ga bomo premagali. Raziskali smo katere epidemije so bile najhujše skozi zgodovino, pri čemer so nam bile v pomoč razne lestvice, denimo CNN-ov pregled velikih epidemij ter podatki Svetovne zdravstvene organizacije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Med 50 in 100 milijonov žrtev

V modernejšem obdobju je imelo človeštvo opraviti predvsem s pandemijami gripe. Za navadno gripo sicer vsako leto umre med 250.000 do 500.000 ljudi. Od 20. stoletja so v svetu zabeležili štiri pandemije te bolezni. Ena najhujših, ki je dodobra zdesetkala prebivalstvo Evrope, je bila španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni povzročil virus H1N1. Prizadet je bil velik del svetovnega prebivalstva in po podatkih WHO je tedaj med leti 1918 in 1919 umrlo najmanj 40 milijonov ljudi, okuženih pa jih je bilo več kot pol milijarde. Zavezniki v prvi svetovni vojni so bolezen imenovali »španska gripa« predvsem zato, ker je bila v Španiji deležna mnogo večje medijske pozornosti kot drugje, saj Španija v vojni ni sodelovala in tako ni bilo vojne cenzure. Čeprav se virus zagotovo ni razvil v Španiji, je bila država hudo prizadeta, z okrog 8 milijoni okuženih.

Leta 2009 se je podtip virusa H1N1 ponovno pojavil in povzročil pandemijo t. i. prašičje gripe. Bolezen je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije terjala 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.

Nadloga, ki je zdesetkala prebivalstvo Evrope

“Kuga je bila opisana že v antiki, iz zgodovine pa je verjetno najbolj znana epidemija kuge, ki je prizadela Evropo v poznem srednjem veku, v kateri je umrlo 30-60% evropske populacije. Naravna žarišča kuge so prisotna na vseh kontinentih, razen v Avstraliji. V Evropi so omejena na območje okoli Kaspijskega jezera in vzhod Kavkaza,” navajajo na NIJZ. V osnovi je kuga bolezen glodavcev, posebej svizcev, vendar so zanjo dovzetne tudi druge vrste, denimo podgane, prerijski psi, veverice in drugi podobni večji glodavci. Ker podgane živijo v bližini človeka, so zanj najpogostejši vir okužbe.

Ta se navadno nanj prenese ob piku bolhe, ki je predhodno pila kri okužene živali. Za vsak izbruh bolezni med ljudmi je najprej potreben njen izbruh med podganami. Ker bolham zmanjkuje gostiteljev, ko ti umirajo za kugo, se spravijo nad ljudi. Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija, znana kot črna smrt, veliko zgodovinarjev verjame, da je bila vzrok zanjo bubonska kuga. Po nekaterih virih je pobila tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine. Bolezen še vedno obstaja, Svetovna zdravstvena organizacija namreč letno beleži od 1.000 do 3.000 primerov kuge pri ljudeh.

 

Črne koze – edina izkoreninjena nalezljiva bolezen

Bolezen, ki jo je povzročil virus variole, se je pojavila okoli 10.000 let pred našim štetjem. Še v 18. stoletju je v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo 400.000 ljudi, v 50. letih prejšnjega stoletja pa se je po svetu vsako leto okužilo nekaj milijonov ljudi. Ta grozljiva bolezen, ki se je kazala v obliki gnojnih mehurčkov po telesu, je v 70. letih prejšnjega stoletja udarila tudi po takratni Jugoslaviji, pri hujših oblikah bolezni pa je bila smrtnost tudi do 35-odstotna. Črne koze veljajo za edino povsem izkoreninjeno nalezljivo bolezen na svetu, saj so leta 1979 zanjo odkrili cepivo.

Kolera – razširjena po vsem svetu

Med najhujše bolezni lahko prištejemo tudi kolero, ki naj bi izhajala iz Indije, od koder se je razširila po vsem svetu. V zadnjih 200 letih je kolera terjala več deset milijonov življenj. Je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz vrst vibrionov. Razširjena je v Srednji in v večjem delu južne Amerike, Indiji, centralni in vzhodni Afriki, na Kitajskem. Kot navajajo na NIJZ, se ocenjujejo, da po svetu zboli do 3 do 5 milijonov ljudi letno, od teh jih 100.000 umre. Klinična slika je ponavadi blaga. Le  odstotkov okuženih oseb zboli s hudo boleznijo, za katero je značilna močna vodena driska, bruhanje in krči v nogah, izsušitev.
Prvi znaki bolezni se pojavijo po nekaj urah do 5 dni po okužbi. Začetek je hiter z obilno tekočo drisko in pogostim bruhanjem, ki ju lahko spremljajo boleči krči v mišicah. Zaradi nagle izgube tekočine nastopi izsušitev, ki je lahko tudi vzrok smrti. Zato je najpomembnejše pravočasno nadomeščanje izgubljene tekočine, saj lahko bolnik izgubi tudi do 30 litrov tekočine na dan oziroma do 12 odstotkov telesne teže.

Ebola – bolezen Afrike

Večino ljudi ob omembi ebole spreleti srh. Ebola se je na zahodu Afrike Začela širiti marca 2014. Tedaj je prišlo do najhujšega izbruha te morilke, od njenega odkritja leta 1976. Smrtonosnemu virusu je podleglo več kot 11.000 ljudi, največ žrtev pa so našteli v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone. Ebola je sicer manj nalezljiva od večine nalezljivih bolezni, je pa zanjo značilna visoka, kar 40-odstotna smrtnost, zato je toliko bolj zastrašujoča. “Izbruh ebole se je prvič istočasno pojavil leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. V Kongu je bil izbruh v vasi, ki se nahaja v bližini reke Ebola, po kateri je bolezen dobila ime. Bolezen se od takrat občasno pojavlja v različnih državah Afrike. O potrjenih primerih ebole so poročali s predela saharske Afrike, iz Demokratične republike Kongo, Gabona, Sudana, Ugande in Konga. Od marca 2014 o primerih in smrtih zaradi ebole poročajo iz držav zahodne Afrike – Gvineje, Liberije, Sierra Leone, Malija,” navajajo na NIJZ.

Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved.

AIDS – najbolj smrtonosna epidemija našega časa

Aids, bolezen, ki prizadene imunski sistem, je po podatkih agencije Združenih narodov za boj proti aidsu (Unaids) zahtevala že 39 milijonov smrtnih žrtev. Vsak dan se na novo s HIV okuži okoli 7000 ljudi. Po začetni okužbi se pri osebi včasih ne pojavi noben simptom, večinoma pa se pojavi kratko obdobje gripi podobne bolezni. Temu običajno sledi dolgotrajno obdobje brez simptomov.Ko okužba napreduje, prizadene imunski sistem zaradi česar se poveča tveganje za pojav pogostih okužbin tumorjev. Virus HIV se širi predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi, okuženimi transfuzijami krvi, podkožnimi iglami ter s prenosom z matere na otroka med nosečnostjo, ob porodu ali pri dojenju.