Mednarodna raziskovalna skupina je dosegla pomemben mejnik v razumevanju zgodovine podnebnih sprememb na Zemlji. Ekipa je na Antarktiki uspešno izvrtala 2800 metrov dolgo ledeno jedro, staro kar 1,2 milijona let. Ta izjemni vzorec, pridobljen z mesta Little Dome C, je segal do same skalne podlage pod antarktično ledeno ploščo in odpira nova poglavja v preučevanju zgodovine našega planeta, poroča CNN.
Ledeno jedro, dolgo skoraj toliko kot 25 nogometnih igrišč ali kar šestinpolkrat višje od Empire State Buildinga, je pravi „časovni stroj“. Carlo Barbante, koordinator evropskega projekta Beyond EPICA, je ta vzorec označil za „izjemen arhiv zemeljskega podnebja“. Ledeno jedro razkriva podatke o podnebnih spremembah, ki segajo daleč onkraj do zdaj znanih zapisov.
Preboj v razumevanju preteklosti
Ekipa je ledeno sredico razrezala na metre dolge dele, ki so zdaj varno shranjeni v izoliranih posodah na Antarktiki. Ti vzorci bodo v prihodnjih letih predmet podrobne analize, saj znanstveniki pričakujejo odgovore na ključna vprašanja o podnebni zgodovini. „Zračni mehurčki, ujeti v ledenem jedru, zagotavljajo neposreden vpogled v atmosfersko sestavo preteklosti, vključno s koncentracijami toplogrednih plinov, kot sta ogljikov dioksid in metan,“ je dejal Barbante, profesor na Univerzi Ca' Foscari v Benetkah.
Z analizo teh zračnih mehurčkov znanstveniki raziskujejo, kako so spremembe podnebnih dejavnikov, kot so sevanje sonca, vulkanska aktivnost in variacije Zemljine orbite, vplivale na globalno temperaturo skozi zgodovino. To jim omogoča natančnejše razumevanje kompleksnih odnosov med toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami v zadnjem 1,2 milijona let – in morda še dlje.
Rešili bi lahko milijon let staro uganko
Ledena jedra vsebujejo plasti stisnjenega snega, ki hranijo delce in zračne mehurčke. Ti so dragoceni zapisi sprememb temperature in atmosferske sestave skozi zgodovino Zemlje.
Znanstveniki upajo, da bo analiza ledenega jedra osvetlila dogodek pred približno milijonom let, ko so se ledene dobe nenadoma podaljšale z 41.000 na 100.000 let.
Ta prehod, znan kot srednji pleistocenski prehod, ostaja ena največjih skrivnosti podnebnih znanosti. "Ta prehod ostaja znanstvena skrivnost, zlasti glede vloge toplogrednih plinov in dinamike ledenih plošč. Ledeno jedro ponuja neprimerljivo priložnost za neposredno merjenje atmosferskih razmer v tem prelomnem obdobju, kar lahko potencialno razkrije odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do tega prehoda in kako je oblikovalo zemeljski klimatski sistem," je dodal Barbante.
