Nova zakonodaja naj bi zaščitila potrošnike pred nestanovitnimi cenami in pospešila uporabo obnovljivih virov energije, spodbuja pa tudi jedrsko energijo. Potrdile so tudi spremembe na plinskem trgu.
Reforma zasnove delovanja evropskega trga elektrike, ki jo sestavljata uredba in direktiva, bo potrošnikom zagotovila pravico do pogodb s fiksno ali dinamično ceno ter večji dostop do informacij o drugih možnostih. Obenem bodo lahko članice dobaviteljem prepovedale ustavitev dobave elektrike ranljivim odjemalcem.
Določeni zgornja in spodnja cena
Reforma poleg tega opredeljuje t. i. pogodbe za razliko, s katerimi naj bi spodbudili investicije v energetiki. Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če je tržna cena nad zgornjo, država od proizvajalca pobira presežek, če je nižja, pa mu mora kriti razliko.
Uporaba pogodb za razliko bo dovoljena pri vseh investicijah v nove zmogljivosti za proizvodnjo elektrike bodisi iz obnovljivih virov ali jedrske energije.
EU pa naj bi bila z novimi pravili tudi bolje pripravljena na bodoče energetske krize. EU bo lahko ob zelo visokih cenah in pod posebnimi pogoji razglasila krizo v posamezni regiji ali v celotni uniji in države članice bodo lahko začasno določile cene elektrike za majhna in srednje velika podjetja ter energetsko intenzivno industrijo.
Danes sprejeta uredba bo začela veljati 20 dni po objavi v uradnem listu EU, za prenos direktive v nacionalno zakonodajo pa bodo imele članice pol leta časa.
Del širšega svežnja, povezanega s trgom elektrike, je še uredba, namenjena zaščiti pred tržnimi manipulacijami, ki jo je Svet EU dokončno sprejel sredi marca in že velja. Krepi nadzor nad trgom in povečuje pristojnosti Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), ki ima sedež v Ljubljani.
Reformni sveženj je Evropska komisija predlagala marca lani v odziv na visoke cene elektrike poleti 2022, ki so bile predvsem posledica ruske agresije na Ukrajino. EU je sprejela številne kratkoročne ukrepe, reforma pa predstavlja dolgoročnejši odziv.
Dogajanju na trgih z energenti, povezanem z rusko agresijo, so v okviru medinstitucionalnih pogajanj prilagodili tudi predloga uredbe in direktive, ki prinašata spremembe na plinskem trgu. Komisija ju je predlagala decembra 2021 - torej nekaj mesecev pred začetkom vojne v Ukrajini - v okviru svežnja Pripravljeni na 55, s katerim želi EU do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 55 odstotkov.
Razogličenje energijskega sektorja
Namen sprememb, ki jih je danes Svet EU dokončno potrdil, je razogljičiti energijski sektor EU in med drugim povečati proizvodnjo in integracijo obnovljivih plinov in vodika.
Okrepljeni bodo mehanizmi za zagotovitev poštenih cen in stabilne dobave, države članice bodo lahko omejile uvoz plina iz Rusije in Belorusije. Zakonodaja uvaja sistem skupnih nabav plina ter petletni pilotni projekt, s katerim želijo spodbuditi vzpostavitev trga EU z vodikom.
Uredba se bo začela uporabljati pol leta po skorajšnji objavi v uradnem listu EU, za prenos direktive v nacionalno zakonodajo pa bodo imele članice dve leti časa.
