Svet Evropske centralne banke (ECB) na prvi letošnji seji skladno s pričakovanji ni spreminjal osrednjih obrestnih mer za območje z evrom. Po rekordnem nizu zaostrovanja denarne politike tako tretjič zapored ni posegel v obrestne mere. Svet vztraja tudi pri napovedih glede prihodnjih ukrepov denarne politike.
Še vedno na najvišji meri pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo
Svet ECB je od julija 2022 do lanskega oktobra desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere, kar je bil rekordni niz zaostrovanja denarne politike.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je tako zdaj pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa je npr. pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.
Svet ECB je v izjavi po zasedanju zapisal, da najnovejše informacije na splošno potrjujejo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Z izjemo učinka osnove, povezanega s ceno energentov, ki je ob koncu 2023 nekoliko zvišal letno inflacijo, se je trend upadanja osnovne inflacije po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike nadaljeval, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. Ker so ti zaostreni, po presoji sveta ECB zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije.
Svet ECB ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov. Svet ECB vztraja tudi pri dikciji, da so osrednje obrestne mere na ravni, na kateri bodo, če jo bo svet ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami še naprej zagotavljal, "da bodo obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba".
O ustrezni ravni in trajanju omejevalne denarne politike se bo svet še naprej tudi odločal na podlagi vsakokratnih podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije ter intenzivnost prenosa denarne politike.
Do prvih rezov že spomladi?
Če so ob koncu 2023 ob izrazitem umirjanju inflacije trgi začeli pričakovati zgodnejši preobrat v obrestni politiki in se je med vlagatelji začelo širiti ugibanje, da bi do prvih rezov lahko prišlo že zgodaj spomladi, so bili v zadnjih tednih trgi deležni več hladnih tušev.
Po eni strani zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnih novih težav v oskrbnih verigah grozijo vnovični inflacijski šoki, inflacija pa se je v zadnjem lanskem mesecu že tako ali tako malenkost zvišala, obenem pa so tudi vodilni predstavniki ECB jasno dali vedeti, da bo do posegov v obrestne mere prišlo šele, ko bodo v svetu centralne banke povsem prepričani, da se letna rast cen vzdržno približuje srednjeročnemu cilju dveh odstotkov.
Po zadnjih predvidevanjih bi lahko bili v ECB na presojo o ustreznosti znižanja obrestnih mer pripravljeni šele sredi leta oz. poleti, pa še to bo odvisno od aktualnih makroekonomskih podatkov. Za morebitne namige glede odločitev denarne politike v tem letu bodo v nadaljevanju vlagatelji prisluhnili novinarski konferenci predsednice ECB Christine Lagarde.
STA
