Svet ECB je četrtič zapored brez sprememb osrednjih obrestnih mer na območju evra, po rekordnem nizu desetih zvišanj od julija 2022 do oktobra lani. Obrata v denarni politiki po mnenju analitikov ni pričakovati pred junijem, poroča STA.
Osrednje obrestne mere bodo prispevale k 2% letni inflaciji
Osrednja obrestna mera za glavno refinanciranje ostaja pri 4,50 odstotka, najvišja raven pred zadnjo finančno krizo. Depozitna obrestna mera za banke ostaja nespremenjena pri 4 odstotkih, najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila ostaja pri 4,75 odstotka.
Svet ECB ni spremenil svoje napovedi glede prihodnjih odločitev. Po trenutni oceni meni, da bodo osrednje obrestne mere, če se bodo ohranjale dovolj dolgo, pomembno prispevale k hitri vrnitvi k srednjeročnemu cilju dvoodstotne letne inflacije. Poleg tega Svet ECB vztraja, da bo s svojimi prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere ostale dovolj restriktivne za potrebno obdobje.
Odločitve o ustrezni ravni in trajanju sedanje omejevalne denarne politike bodo še naprej temeljile na aktualnih podatkih. Pri oblikovanju sklepov o obrestnih merah bodo upoštevali oceno inflacijskih obetov, ki zajema nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije ter vpliv prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.
Pričakovana makroekonomska gibanja obremenjena z negotovostjo
Pričakovana makroekonomska gibanja, ki vključujejo umirjanje inflacije, so obremenjena s precejšnjo negotovostjo, predvsem zaradi geopolitičnih napetosti. Kljub temu se prvi rezovi obrestnih mer po trenutnih napovedih trgov ne pričakujejo pred junijem. V primeru morebitnega rahljanja denarne politike bo Svet ECB po ocenah izjemno previden. Nekateri menijo, da bo pri svojih odločitvah vsaj deloma upošteval tudi politiko ameriške centralne banke Federal Reserve.
Predsednica ECB Christine Lagarde je novinarjem po seji sveta povedala, da razprave o nižanju obrestnih mer še ni bilo, so pa člani sveta sprožili razpravo o tem, kdaj bi bilo najbolje začeti rahljati denarno politiko. "A za to potrebujemo veliko več podatkov, ki jih bomo dobili v naslednjih mesecih," je dejala. "Smo sredi procesa umirjanja inflacije, napredek je dober in zaupanje v vrnitev inflacije k srednjeročnemu cilju se krepi. A nismo še v zadostni meri prepričani. Več bomo vedeli aprila, še bistveno več pa junija," je dodala. Kot omenjeno, je prav šesti letošnji mesec tisti, ki ga trgi vidijo kot morebitno točko preloma.
Glede sledenja Federal Reserve je predsednica ECB Lagarde poudarila neodvisnost ECB od ameriške centralne banke. Izjavila je, da bo ta ravnala neodvisno in sprejela potrebne ukrepe ob pravem času. Poleg tega je ECB danes objavila najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti, pri čemer je za tekoče leto zmanjšala svoje napovedi, kar se pri inflaciji obravnava kot spodbudno znamenje.
Za leto 2024 napovedana povprečna letna inflacija 2,3%
Decembra lani je ECB za leto 2024 napovedovala povprečno letno inflacijo 2,7 odstotka, medtem ko je za leti 2025 in 2026 napovedovala 2,1 in 1,9 odstotka. Zadnje napovedi so pokazale spremembe, saj je ECB za leto 2024 popravila napoved na 2,3 odstotka, medtem ko je za leti 2025 in 2026 napovedala 2,0 in 1,9 odstotka. V februarju letošnjega leta je bila letna inflacija po prvi oceni pri 2,6 odstotka.
Tudi projekcije osnovne inflacije, brez energentov in hrane, so bile zmanjšane na povprečno 2,6 odstotka za letošnje leto, 2,1 odstotka za 2025 in 2,0 odstotka za 2026. Čeprav se večina meril osnovne inflacije nadalje znižuje, ostajajo domači cenovni pritiski močni, delno zaradi visoke rasti plač, čeprav že opažajo umirjanje plačne dinamike. Osnovna letna inflacija je februarja dosegla 3,1 odstotka.
Gospodarska rast za leto 2024 naj bi namesto predvidenih 0,8 odstotka znašala 0,6 odstotka. V naslednjih dveh letih naj bi pospešila na 1,5 oz. 1,6 odstotka, najprej zaradi zasebne porabe, nato pa naj bi sledilo tudi okrevanje investicij. Napoved za prihodnji dve leti ostaja v primerjavi z decembrom bolj ali manj nespremenjena.
V svetu ECB opažajo, da je gospodarska dejavnost trenutno šibka, s previdnimi potrošniki in zadržanimi investicijami ter padajočim izvozom. Kljub temu ankete že nakazujejo postopno okrevanje, ki ga bosta spodbujala upadanje inflacije in nadaljnja rast plač. Pričakujejo tudi postopno umirjanje omejevalnih učinkov višjih obrestnih mer ter okrevanje zunanjega povpraševanja.
