V soboto bo minilo 77 let od prve uporabe jedrskega orožja med vojno.

Japonsko mesto Hirošima, prva tarča ameriške atomske bombe, se je 6. avgusta 1945 spremenilo v ruševine. Tri dni kasneje je enaka usoda doletela še Nagasaki. Umrlo je najmanj 200.000 ljudi. Zaradi vojne v Ukrajini znova narašča strah pred možnostjo uporabe jedrskega orožja.

Nad Hirošimo je 6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček, in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Takoj je praktično umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je zaradi posledic eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.

Druga nesreča terjala okoli 40.000 življenj

Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oz. Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Šest dni kasneje je Japonska kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-tihomorskem območju.

Ena večjih grozot vojne

Hirošima je danes po vsem svetu simbol grozot vojne in s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja. To so običajno tudi glavna sporočila spominskih slovesnosti, ki potekajo v mestu ob obletnicah napada. Letos se je bo udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Spominska slovesnost bo letos potekala v senci povečanega strahu pred uporabo jedrskega orožja zaradi groženj Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč na začetku napada na Ukrajino zagrozil zvezi Nato z uporabo jedrskega orožja v primeru njenega posredovanja v Ukrajini.

Rusija zagotovila, da prva ne bo uporabila jedrskega orožja

Na pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki se je začela v ponedeljek na sedežu Združenih narodov v New Yorku, so uvodni govorci obsodili in zavrnili te grožnje. Putin je očitke zavrnil in zatrdil, da Rusija ne bo prva uporabila jedrskega orožja.

Guterres je medtem opozoril, da je “človeštvo le za en nesporazum, en napačen izračun oddaljeno od jedrskega uničenja”. Zaradi vojne v Ukrajini ter napetosti na Korejskem polotoku in na Bližnjem vzhodu se svet sooča z “jedrsko nevarnostjo, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne”, je opozoril.

Tudi japonski premier Fumio Kishida je na konferenci izpostavil rusko grožnjo in ponovil nujnost sveta brez jedrskega orožja. Med pobudami v to smer je napovedal oblikovanje sklada za izobraževanje mladih in bodočih voditeljev o nevarnosti jedrskega orožja.

Pozivi k jedrski razorožitvi

Obletnica je redno tudi priložnost za pozive k prizadevanjem za jedrsko razorožitev. Januarja lani je namreč prepoved jedrskega orožja postala del mednarodnega prava z uveljavitvijo pravno zavezujoča mednarodna pogodbe, ki prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, preizkuse, nameščanje in hrambo jedrskega orožja ter grožnje z njim. Žal je le simbolne narave, ker jedrske sile k njen niso pristopile; Rusija, ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska trdijo, da zadošča njihova zaveza sporazumu o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968.

Trpljenje, ki ga je atomska bomba povzročila prebivalcem Hirošime in Nagasakija, je dokaz o tem, kam lahko pripelje uporaba jedrskega orožja. Številni prebivalci namreč še vedno trpijo zaradi dolgoročnih učinkov radioaktivnega sevanja eksplozij pred 77 leti. Po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa sta dve od treh oseb, ki so umrle zaradi posledic sevanja, imele rakavo obolenje.

V obeh mestih sicer sedaj ni večjega radioaktivnega sevanja kot drugod po svetu. Hirošima je sedaj metropola z več kot milijonom prebivalcev, Nagasaki pa s 400.000.