Nemška študija je potrdila, da je ambiciozni projekt podmorskega predora med Marokom in Španijo tehnično izvedljiv. Gre za načrt, ki bi lahko postal ena ključnih prometnih, energetskih in digitalnih povezav med Evropo in Afriko.

Zelena luč iz tehničnega vidika po več letnih analizah

Študijo izvedljivosti, ki sta jo naročili obe vladi, je zaključilo nemško podjetje Herrenknecht, vodilni svetovni proizvajalec tehnologije za izgradnjo predorov. Kot poroča švicarski Le Matin, rezultati jasno kažejo, da je projekt izvedljiv, kljub zahtevnim geološkim pogojem, zlasti na območju grebena Camarinal v Gibraltarski ožini.

Zaključek študije odpira pot novi fazi. Do poletja 2027 naj bi padla odločitev o izgradnji raziskovalnega predora, ki bi predstavljal prvi korak k realizaciji celotne infrastrukture.

Norveške izkušnje kot vzor

Delegacije obeh držav so opravile več strokovnih obiskov, med drugim na Norveškem, kjer so preučevale gradbišče predora Rogfast – trenutno najgloblji in najdaljši podmorski predor na svetu. Pridobljene izkušnje naj bi bile ključne pri nadaljnjem načrtovanju.

[[image_1_article_83211]]

Prve ocene kažejo, da bi gradnja raziskovalnega predora trajala od šest do devet let. Ta faza bi bila temelj za približno 40 kilometrov dolg končni predor na španski strani, ki naj bi se končal v kraju Vejer de la Frontera in se priključil na železniško os Cádiz–Sevilla.

Projekt vreden več kot 8,5 milijarde evrov

Začetni proračun celotnega projekta presega 8,5 milijarde evrov. Vključuje gradnjo raziskovalnega predora, glavnih galerij, postaj ter tehnične opreme. Del sredstev naj bi prišel tudi iz evropskih skladov, zlasti iz mehanizma za okrevanje po pandemiji.

Zagovorniki projekta upajo, da bi se fizična dela lahko začela okoli leta 2030 – simbolno vzporedno s svetovnim nogometnim prvenstvom, ki ga bodo skupaj gostile Španija, Maroko in Portugalska.

Več kot prometni projekt: geostrateški premik

Predor naj ne bi služil zgolj prevozu potnikov in blaga. Deloval naj bi tudi kot energetski koridor za povezovanje električnih omrežij ter kot digitalni most z vpeljavo optičnih povezav. Dolgoročno bi lahko Iberski polotok postal ključna vstopna točka za trgovino, energijo in podatkovne tokove med Evropo in Afriko.

Ideja stara več kot stoletje

Koncept podmorskega predora pod Gibraltarsko ožino sega v 19. stoletje. Prvi uradni medvladni sporazum pa sta Rabat in Madrid podpisala leta 1979. Zagon projekta je dobil nov zagon leta 2018, ko je Maroko odprl prvo visokohitrostno železnico med Casablanco in Tangerjem, ki bi jo predor lahko povezal s španskim omrežjem. Leta 2021 je projekt ponovno obudila španska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza s podporo EU.

Najdaljši medcelinski podzemni predor v zgodovini?

S tehnično potrditvijo izvedljivosti je evro-afriški predor korak bližje uresničitvi kot kadarkoli doslej. Če bo zgrajen, bo postal najdaljši podzemni medcelinski predor v sodobni zgodovini – in simbol nove stopnje povezovanja med celinama.