Irska bo priznala Palestino skupaj s Španijo in Norveško, je danes sporočil irski premier Simon Harris. Kmalu za Irsko je priznanje Palestine 28. maja naznanil še španski premier Pedro Sanchez, že pred tem pa norveški premier Jonas Gahr Store.
Slovenska vlada je začela postopek priznanja, ki ga želi zaključiti do 13. junija
"Gre za zgodovinski in pomemben dan za Irsko in Palestino," je ob najavi priznanja poudaril Harris. Sanchez, ki je danes novico sporočil v parlamentu v Madridu, pa je dodal, da izraelski premier Benjamin Netanjahu ogroža rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu.
Pred tem je norveški premier pojasnil, da je vojna v Gazi pokazala, da mora doseganje miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu temeljiti na rešitvi palestinskega vprašanja. Cilj tega priznanja je palestinska država, ki bo "politično kohezivna", je dejal in druge države pozval, naj jim sledijo, poroča britanski BBC.
Izraelsko zunanje ministrstvo je posvarilo, da bo priznanje Palestine le še okrepilo ekstremizem in nestabilnost, ob tem pa je na pogovore poklicalo svoja veleposlanika na Norveškem in Irskem.
Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte so marca v skupni izjavi izrazil pripravljenost priznati Palestino, "ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne". Slovenska vlada je pred dvema tednoma začela postopek priznanja, ki ga želi zaključiti do 13. junija. Premier Robert Golob je dopustil možnost, da bi postopek zaključili hitreje.
Doslej je Palestino priznalo že najmanj 140 članic Združenih narodov, med njimi pa ni več zahodnih držav, kot sta ZDA in Velika Britanija.
Golob pozdravlja napoved
Premier Robert Golob je danes pozdravil napoved kolegov iz Španije, Irske in Norveške, da bodo te države 28. maja priznale Palestino. Pri tem je spomnil, da je Slovenija nedavno začela proces priznanja Palestine, v katerem so izrazili pričakovanja, ki jih ima do Palestincev in Izraela, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
"Pozdravljam današnjo napoved voditeljev Kraljevine Španije, Republike Irske in Kraljevine Norveške o priznanju Palestine. V zadnjih tednih sem bil z njimi v tesnem in rednem stiku, v naslednjih dneh pa bom tudi s številnimi kolegi iz držav članic, ki še niso priznale Palestine, v upanju, da se pridružijo našemu procesu priznanja v bližnji prihodnosti," je sporočil Golob.
Spomnil je, da je slovenska vlada kot prva izmed podpisnic posebne izjave ob robu Evropskega sveta - Slovenija, Španija, Irska, Malta, začela proces priznanja Palestine, "v katerem je izrazila pričakovanja, ne pa pogoje, za obe strani". Obenem je premier v nedavnem pismu voditeljem držav članic EU tiste, ki še niso priznali Palestine, pozval, da se pridružijo slovenskemu procesu priznanja. "Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod na obe strani za doseganje premirja in izpustitev talcev," je dodal.
Kot je pojasnil, Slovenija proces priznanja vodi, ker želi stvari spremeniti z zavedanjem, da Palestinci potrebujejo več kot le simbolično gesto priznanja. "Radi bi pripomogli k reformiranju in opolnomočenju palestinske oblasti, ki bo zastopala svoje prebivalstvo tako na Zahodnem bregu kot v Gazi in ga vodila k rešitvi dveh držav, ki jo kot rešitev za trajen mir vidi skoraj ves svet," je poudaril.
Premier je prepričan, da šele ko bodo vsi akterji v regiji in v svetu sprejeli realnost rešitve dveh držav in ko bodo naslovljena osrednja vprašanja izraelsko-palestinskega vprašanja, bo na Bližnjem vzhodu mogoč trajen mir in bodo Izraelci in Palestinci lahko zaživeli drug ob drugem v varnosti in stabilnosti.
STA
