Nobelovo nagrado za ekonomijo bodo letos prejeli ameriški profesorji Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A. Robinson za svoje delo na področju analiz vpliva družbenih institucij na blaginjo držav in posledično na razlike v razvitosti med državami, je danes v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.
Vloga družbenih institucij pri blaginji države
Američan s turškimi koreninami Daron Acemoglu, ki prihaja z univerze Massachusetts Institute of Technology (MIT), njegov kolega z MIT, sicer Britanec Simon Johnson, in Johnsonov rojak James A. Robinson, ki deluje na Univerzi Chicago, so po navedbah Švedske kraljeve akademije znanosti s svojim delom pokazali, kakšna je vloga družbenih institucij pri blaginji držav.
Družbe oz. države s šibko vladavino prava in institucijami, ki niso zasnovane v dobrobit državljanom, ampak služijo njihovemu izkoriščanju, ne ustvarjajo pogojev za gospodarsko rast in izboljšanje življenj prebivalcev.
Letošnji nagrajenci s svojim raziskovalnim delom pokažejo, zakaj je temu tako, pri tem pa svoja dognanja temeljijo na izkušnjah držav, ki so bile v zgodovini kolonije velikih zahodnih sil.
Nagrada v spomin Alfredu Nobelu
Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.
Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.
Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. Nagrade bodo vsem nagrajencem tradicionalno podelili 10. decembra - na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov.
STA
