Pristajalni modul je v ponedeljek po eksploziji znotraj ohišja utrpel večjo izgubo pogonskega goriva. Ostalo naj bi ga le še za približno 40 ur. Dogodek je preprečil, da bi modul dosegel stabilno usmeritev proti Soncu, izgubljati pa je začel tudi gorivo.
Iz Astrobotica so zato v torek sporočili, da njihov cilj ni več pristanek na Luni, temveč čim bolj se približati temu naravnemu satelitu.
Peregrine naj bi po prvotnih načrtih dosegel Luno, se nato več tednov zadrževal v orbiti in se 23. februarja spustil na njeno površje. Na krovu je imel med drugim znanstvene instrumente za raziskovanje sevanja in sestavo površja ter pomoč pri pripravi terena za vrnitev astronavtov na Luno.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je Astroboticu plačala več kot 100 milijonov dolarjev za prevoz njenega tovora v okviru eksperimentalnega programa vzpostavitve komercialnega gospodarstva na Luni, navaja AFP.
Modul v obliki škatle je trenutno okoli 390.000 kilometrov od Zemlje, je sporočil Astrobotic. Opazovalci so upali, da bo vseeno uspel "trdo pristati" na Luni, kar se je zgodilo pri nekaterih drugih neuspelih mehkih pristankih, a je zdaj jasno, da tudi to ne bo mogoče.
Kljub neuspehu tokratne misije na Luno so predstavniki Nase sporočili, da njihova strategija "več strelov na gol" pomeni več priložnosti za zadetek. Naslednji bo poskus Nasine pogodbene družbe Intuitive Machines s sedežem v Houstonu, ki izstrelitev načrtuje februarja.
Tudi Astrobotic bo novembra dobil še eno priložnost z modulom Griffin, ki bo na Lunin južni pol popeljal Nasin rover Viper.
Do zdaj je mehki pristanek na Luni uspel le peščici državnih vesoljskih agencij. Prva je bila leta 1966 Sovjetska zveza, sledile so ji ZDA, ki so še vedno edina država, ki je na Luno poslala tudi ljudi. Kitajska je v zadnjem desetletju trikrat uspešno pristala na Luni, Indija pa je to storila lani v svojem drugem poskusu.
