Po mnenju Madžarske predlog ne prinaša zagotovil za njeno energetsko varnost, kritična pa je tudi Češka. V Berlinu predlog podpirajo, a svarijo pred motnjami v dobavi in porastom cen.
“Ne vidimo kakršnegakoli načrta ali zagotovil, kako bo na podlagi trenutnega predloga potekal prehod in kaj bo zagotovilo madžarsko energetsko varnost,” so sporočili iz tiskovne službe madžarske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na vprašanje, ali to pomeni, da Madžarska zavrača predlog komisije, zaenkrat niso odgovorili.
Do predloga je bil kritičen tudi češki minister za industrijo in trgovino Jozef Sikela. Poudaril je, da predlog komisije ne predvideva, kako si bodo države razdelile breme, ki bi ga prinesel embargo na nafto iz Rusije. Prav tako ne vključuje mehanizma za skupne nabave in skupno distribucijo, je dodal.
“Predlog še preučujemo, a meni se to zdi problematično,” je dejal Sikela po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Nemci opozarjajo na morebitne motnje v dobavi
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck pa je medtem podprl embargo na nafto, a obenem opozoril na morebitne motnje v dobavi nafte ter visok porast cen. Razlog za skok cen je po njegovih besedah to, da bo treba verjetno nafto iz Rusije nadomestiti z dražjimi alternativami iz drugih držav.
“Že nekajkrat sem povedal, da ne moremo zagotoviti, da ne bo motenj, predvsem regionalnih,” pa je dejal glede dobave nafte v Nemčiji.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes predstavila predlog šestega paketa sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi postopno uvedbo embarga na uvoz ruske nafte. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta.
Da bi Madžarska, ki je v začetku tedna napovedala veto na uvedbo embarga, in Slovaška pristali na sankcije, naj bi jima dovolili izjemo, da lahko surovo nafto po obstoječih pogodbah od Rusije kupujeta do konca leta 2023.
