Pred dnevi je vodenje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo prevzel Klemen Žumer. Takoj ob nastopu mandata se bo soočil z velikim izzivom v obliki volitev v Evropski parlament. Z njim smo se pogovarjali o vplivu Evropskega parlamenta na vsakdanje življenje državljank in državljanov ter seveda prihajajočih evropskih volitvah.
 
Eden izmed osnovnih namenov Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo je predstaviti in pojasniti delo Evropskega parlamenta tako medijem kot širši javnosti. Gotovo so v prvi polovici letošnjega leta v ospredju informacijske dejavnosti, ki državljanke in državljane opozarjajo na prihajajoče evropske volitve. Torej kakšne aktivnosti ste že izvedli oziroma nameravate izvesti do 25. maja, z namenom obveščanja javnosti o volitvah?
Ena osnovnih poslanstev Informacijske pisarne Evropskega parlamenta je približati delo evropskih poslank in poslancev vsem slovenskim državljanom. Slovencem želimo čim bolj jasno prikazati, kako zelo konkretno odločitve – od nas izvoljenih poslank in poslancev – vplivajo na življenje vsakega od nas. Da bi se čim bolj približali slovenskim državljanom, smo po več regijah po Sloveniji organizirali regionalne forume in okrogle mize z državljani, in sicer v Mariboru, Ljutomeru, Ljubljani in Novem mestu, medtem ko se bo v aprilu regionalni forum odvil še v Ajdovščini.
Ob omenjenih dogodkih imajo slovenski državljani priložnost za pogovor in debato z evropskimi poslanci iz Slovenije. Informacijska pisarna Evropskega parlamenta do volitev organizira obisk kar šestih skupin novinarjev v Bruslju in Strasbourgu ter več skupin mladih, s ciljem v živo pokazati, kako poteka oblikovanje in odločanje o zakonodaji, za več kot 500 milijonov ljudi, torej tudi za Slovence.
Evropski parlament pa je poleg tega pripravil kar nekaj informativnih brošur, zgibank, plakatov in avdio-video spotov, ki jih boste lahko videli v prihodnjih tednih.
 
Evropski parlament s svojimi odločitvami vpliva na naše vsakdanje življenje, čeprav se pogosto tega ne zavedamo. Katere odločitve Evropskega parlamenta bi izpostavili v iztekajočem se mandatnem obdobju?
Res je, skupne odločitve evropskih poslank in poslancev iz 28. držav članic EU, vplivajo kar na 80 % zakonodaje, ki velja v Sloveniji.
Evropski parlament sprejme največje število zakonodajnih predlogov prav na področju varovanja okolja in zdravja evropskih državljanov, tudi Slovencev; koordinira zaščito naših potrošniških pravic, da so dobrine, ki jih kupujemo bolj varne ali pa da so naše pravice med potovanji po Evropi zagotovljene; Evropski parlament je v preteklem mandatu namenil veliko pozornosti ustvarjanju stabilnega in svetovno konkurenčnega gospodarskega okolja, ki bi zagotovilo kvalitetna delovna mesta; podprl nov program Erasmus+, Jamstveno shemo za mladem itd. Ena bolj odmevnih pa je bila tudi zakonodaja na področju znižanja stroškov mobilnega gostovanja v tujini.
 
Evropski parlament je edina institucija EU, ki jo državljani izvolimo neposredno in edina izmed institucij EU, ki zastopa interese več kot pol milijarde evropskih državljanov. Pristojnosti Evropskega parlamenta se skozi leta krepijo, medtem pa je udeležba na evropskih volitvah vedno slabša. Kateri so po vašem mnenju razlogi, da je bila udeležba na zadnjih evropskih volitvah, na EU ravni, zgolj 43 odstotna ter zakaj smo v Sloveniji beležili enega izmed najnižjih odzivov volivcev (28,33 %) med vsemi državami članicami?
Nizka volilna udeležba na preteklih evropskih volitvah v Sloveniji daje vtis, da smo imeli Slovenci občutek, da s svojim glasom v veliki EU nimamo kaj dosti vpliva. Sam sem 10 let delal v Bruslju in lahko vam povem, da ga lahko imamo – od nas je odvisno. Evropski poslanke in poslanci iz Slovenije so že uspeli s svojimi rešitvami in idejami s slovenske perspektive vplivati in definirati zakonodajo, ki danes velja za več kot 500 milijonov Evropejcev, ne samo Slovencev. Biti član EU Slovencem prinaša veliko priložnosti, pa tudi odgovornosti, da lahko z dobro idejo, s katero uspemo prepričati večino v Evropskem parlamentu, soustvarjamo prihodnost Slovenije in celotne EU.
V Sloveniji opažam, da se zdita Bruselj in Strasbourg, kjer imajo poleg domačega okolja pisarne evropski poslanci, zelo daleč od Slovenije. Pa nista. V vseh evropskih inštitucijah imamo Slovenci svoje ljudi, ki nas predstavljajo, iščejo rešitve in sklepajo kompromise ter tudi v našem imenu odločajo. Na seznamu »Kluba Slovencev v Bruslju« je na primer vpisanih kar 862 Slovenk in Slovencev.
Slovenske poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu delujejo v različnih političnih skupinah in imajo možnost prepričati svoje kolege ter zelo neposredno, s predlogi sprememb zakonodaje (t.i. amandmaji), dejansko spreminjati smer Evropske unije. Zato ni vseeno kdo nas v Bruslju predstavlja in zato je prav, da si vzamemo čas, kritično ocenimo ideje, izkušnje in rešitve ter volimo tiste, ki nas prepričajo. 
 
V predvolilnih kampanjah za evropske volitve lahko opazimo, da so v obravnavi predvsem nacionalne teme in ne toliko evropske. Menite, da bo tokrat kaj drugače?
Tukaj imate novinarji veliko odgovornost, da predstavite volivcem tiste teme, s katerimi se bodo izvoljene poslanke in poslanci dejansko soočili in o njih odločali.
Evropska unija je v pomembnem, prelomnem obdobju svojega razvoja. Prav v naslednjih letih bodo morali evropski poslanci odločiti o tem, v kakšno smer se bo razvijala naprej in to bo nedvomno pomembno vplivalo tudi na Slovenijo.
Kriza v Grčiji, Španiji, pa tudi pri nas, je pokazala, kako zelo odvisne so države v Evropi. Menim in upam torej, da bo tokrat volilna udeležba višja, prav zaradi ugotovitve, kako vedno bolj ključne so rešitve, ki jih tudi naši poslanci dogovarjajo v Bruslju in Strasbourgu, tudi za naš vsakdan v Mariboru, Murski Soboti ali drugod po Sloveniji.
 
V okviru dela informacijskih točk Europe Direct Maribor in Murska Sobota smo bili v zadnjem obdobju zelo pogosto v stiku z mladimi, tudi s tistimi, ki bodo imeli maja prvič možnost oddati svoj glas. Zelo skrbi ugotovitev, da mladi izkazujejo relativno nizek interes za udeležbo na volitvah. Kakšno sporočilo bi namenili mladim, ki bodo imeli čez slabe tri mesece prvič možnost oddati svoj glas?
Mladi se večkrat pritožujemo nad tem, kako je v Sloveniji veliko stvari narobe in da ne moremo ničesar spremeniti. Ampak Evropske volitve so priložnost, da stvari spremenimo. Najprej zato, ker je v družbi v kateri živimo prav politika tista, ki odloča o pravilih in zakonih, po katerih živimo naše vsakdanje življenje. Če ignoriramo priložnost, da bi vplivali na to, kdo in s kakšnimi vrednotami, idejami in rešitvami bo odločal o zakonih po katerih živimo, potem smo zapravili priložnost, da nekaj spremenimo.
Na letošnjih evropskih volitvah pa imamo slovenski in evropski državljani posebno priložnost, da s svojim glasom, ki ga bomo oddali na evropskih volitvah, vplivamo tudi na to, kdo bo predsednik Evropske komisije. Še en pomemben razlog več torej, da se 25. maja udeležimo evropskih volitev.
Odločitve danes bodo najbolj in najdlje vplivale prav na mlade. Če mladi pustite trenutni generaciji politikov, da sprejema slabe odločitve, jih boste prav vi prisiljeni popraviti kasneje. V vmesnem obdobju pa bomo prav vsi nosili posledice.
 
Imamo po vašem mnenju v Sloveniji dovolj informacij o delu osmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu? Menite, da državljani dovolj dobro poznajo njihova stališča in pobude?
Vse informacije o aktivnostih in delu evropskih poslank in poslancev so sproti objavljene na njihovih spletnih straneh, kot tudi na straneh www.europarl.europa.eu in na slovenski spletni strani www.europarl.si. Vse slovenske poslanke in poslanci veliko komunicirajo tudi preko Facebooka in Twitterja, kar tudi sam z zanimanjem spremljam.
Tudi tebe draga bralka, dragi bralec vabim, da se vključiš v debato in da ne pustiš, da drugi namesto tebe odločijo 25. maja 2014!
Prispevek predstavlja del aktivnosti Informacijske točke Europe Direct Maribor pri informiranju prebivalstva v podravski regiji o prihajajočih volitvah v Evropski parlament. Volitve v EP bodo v osemindvajsetih državah članicah potekale med 22. in 25. majem (v Sloveniji 25. maja 2014). Vsebina članka ne izraža nujno mnenja Evropske unije.