Naslednji velik vulkanski izbruh bi se lahko zgodil kjerkoli na svetu, a znanstveniki opozarjajo, da človeštvo na posledice, ki bi jih tak dogodek povzročil, ni pripravljeno. Zgodovina ponuja opozorilne primere, kot je izbruh indonezijskega vulkana Tambora leta 1815, ki je znižal globalne temperature, povzročil propad pridelkov, lakoto in pandemije, ter pustil dolgotrajne posledice za človeštvo.

Od takrat je izbruhnilo veliko vulkanov, vendar Tambora ostaja zadnji ogromen izbruh planeta. Več kot 200 let kasneje znanstveniki svarijo, da ni vprašanje, če bo do takšnega izbruha ponovno prišlo, ampak je vprašanje samo kdaj. Geološki dokazi kažejo, da je možnost velikega izbruha v tem stoletju 1 proti 6, je Markus Stoffel, podnebni profesor na univerzi v Ženevi, povedal za CNN.

Tokrat pa bi se to zgodilo v precej spremenjenem svetu, ki ni le bolj poseljen, ampak ga je tudi segrela podnebna kriza. Naslednji ogromen izbruh bo "povzročil podnebni kaos," je dejal Stoffel. "Človeštvo nima nobenega načrta."

Vpliv vulkanov na podnebje

Vulkani so skozi zgodovino oblikovali naš planet – ustvarjali celine, spreminjali ozračje in vplivali na podnebje. Obsežni izbruhi v ozračje sproščajo žveplov dioksid, ki v stratosferi tvori aerosolne delce. Ti razpršijo sončno svetlobo nazaj v vesolje, kar povzroči ohlajanje planeta. Tak vpliv smo videli pri izbruhu Pinatuba leta 1991, ki je svet za nekaj let ohladil za približno 0,5 stopinje Celzija. Večji izbruhi, kot je Tambora, pa lahko globalne temperature znižajo za več kot 1 stopinjo Celzija.

Svet je bolj ranljiv

Sodobni svet se sooča z dodatnimi izzivi. Podnebne spremembe so planet segrele, povečale pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in destabilizirale naravne sisteme. Po mnenju strokovnjakov bi velik vulkanski izbruh v toplejšem svetu lahko imel še hujše posledice kot v preteklosti. Posledice segrevanja vplivajo na prenos aerosolnih delcev v ozračju in lahko okrepijo njihov ohlajevalni učinek. Prav tako lahko taljenje ledu zaradi podnebnih sprememb poveča vulkansko aktivnost.

Nepredvidljive posledice

Veliki vulkanski izbruhi ne vplivajo le na temperature, temveč tudi na padavinske vzorce, kar lahko moti monsunske sisteme in povzroči suše v občutljivih regijah, kot sta Afrika in Azija. Takšne spremembe bi lahko poslabšale prehransko varnost in povečale politične napetosti po svetu.

Katastrofalne gospodarske posledice

Analiza zavarovalnice Lloyd’s kaže, da bi izbruh, podoben Tambori, lahko v enem letu povzročil več kot 3,6 bilijona dolarjev gospodarskih izgub. Prekinjene dobavne verige, pomanjkanje hrane in politične napetosti bi močno prizadele svetovno skupnost. Četudi bi izbruh za nekaj let upočasnil globalno segrevanje, dolgoročno ne bi rešil podnebnih težav.

Neizogibno tveganje

Naslednji izbruh se lahko zgodi kjerkoli. Obstajajo področja, ki jih znanstveniki opazujejo, vključno z Indonezijo, eno najbolj vulkansko aktivnih regij na planetu, in Yellowstonom na zahodu ZDA, ki že sto tisoč let ni doživelo velikega izbruha.

Toda kdaj ali kje bi do takšnega izbruha lahko prišlo, je nemogoče napovedati. Množičnih vulkanskih izbruhov ni mogoče preprečiti, vendar obstajajo načini, kako se pripraviti, je dodal Stoffel. Pozval je strokovnjake, naj ocenijo najslabše možne scenarije in pripravijo načrte: vse od evakuacij do pomoči in zagotavljanja oskrbe s hrano.