Najmočnejši sončev izbruh v letih Zemlji prinaša kaos (A tudi nekaj lepega)

Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa so na Sončevem površju v zadnjih dneh opazili dva izjemno močna blišča. Sledila sta tudi dva izbruha koronarne mase, ki potujeta proti Zemlji in lahko povzročita motnje v delovanju radijskih povezav in satelitov.

Izbruh koronarne mase lahko povzroči geomagnetne nevihte

Prvi, ki se je zgodil 1. oktobra, je bil z magnitudo X7,1, medtem ko se je drugi, še močnejši, z magnitudo X9,05, zgodil 3. oktobra. Ta zadnji je najmočnejši sončni izbruh v tem sončnem ciklu, ki je trenutno na vrhuncu.

Vrednost X9 je po lestvici ameriške vesoljske agencije Nasa najvišja mogoča – Nasa namreč razvršča izbuhe po črkah B, C, M in X, pri čemer je X najmočnejši.

Izbruh koronarne mase Zemljo dosega te dni in lahko povzroči geomagnetne nevihte, ki lahko vplivajo na radijske komunikacije, električna omrežja in navigacijske signale. Obstaja tudi precejšnja možnost, da bo severni sij viden na nižjih zemljepisnih širinah kot običajno.

Kaj so sončni blišči?

Sončni blišči so nenadni in siloviti izbruhi energije, ki izvirajo s površine Sonca. Nastanejo, ko se magnetno polje v Sončevih pegah – temnejših, hladnejših delih Sončeve površine – nenadoma spremeni. Močno krajevno magnetno polje se nenadoma sprosti, pri tem se segreva in pospešuje delce snovi, vključno z atomskimi jedri, elektroni in protoni, ti pa se pogosto v ogromnem loku snovi ločijo od Sonca in odpotujejo stran, kar imenujemo izbruh koronarne mase.

Izbruh koronarne mase vstopi v Zemljino atmosfero in povzroči geomagnetne nevihte. Izbruhi razreda X so najmočnejša oblika sončnega blišča, ki lahko znatno vpliva na Zemljo. Pride lahko do motenj v komunikacijah, vplivov na satelite, težav v električnih omrežjih in napak v navigacijskih sistemih.

Bo severni sij viden tudi pri nas?

Severni sij oziroma aurora borealis nastane kot posledica sončevih geomagnetnih neviht, ko električno nabiti delci magnetosfere, v glavnem so to elektroni, lahko tudi protoni (Sončev veter) in nekateri težki ioni (kisik in dušik), pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in tam reagirajo ter posledično zasvetijo.

[[image_1_article_70590]]

Več o severnem siju in ali bo viden tudi iz Slovenije lahko najdete na spletni strani Neurje.si.