Na Soncu dežuje, a ne tako, kot si predstavljamo na Zemlji. Ta »dež« ni iz vode, temveč iz pregrete plazme, kar je električno nabiti plin z izjemno visoko temperaturo. Znanstveniki so zdaj morda končno razvozlali skrivnost, kaj povzroča ta osupljiv pojav, znan kot koronalni dež, poroča ScienceAlert.

Nova razlaga za staro uganko?

Koronalni dež nastane, ko se hladne in goste kepe plazme spuščajo iz korone - najbolj zunanje plasti Sončeve atmosfere - proti površju Sonca. Pri tem sledijo magnetnim poljem in tvorijo ogromne loke, ki lahko segajo do višine petkratnika premera Zemlje.

Izvor tega pojava je dolgo begal znanstvenike. Pogosto se pojavi po močnih sončnih izbruhih, a ga je bilo težko napovedati ali natančno simulirati. Zdaj pa raziskovalci z Univerze na Havajih menijo, da je ključ v neenakomerni porazdelitvi elementov v sončni koroni, kar nasprotuje prejšnjim domnevam, da je sestava korone razmeroma enotna.

»Doslej so modeli predpostavljali, da so elementi v koroni porazdeljeni enakomerno, kar očitno ne drži,« pojasnjuje Luke Benavitz, podiplomski študent astronomije in soavtor študije.

Simulacije potrjujejo teorijo

Ko so v nove modele vključili spremembe količine elementov, kot so železo, silicij in magnezij, se je po Benavitzovih besedah koronalni dež začel oblikovati že po 35 minutah. Starejši modeli so za nastanek potrebovali ure ali celo dni.

»Razburljivo je videti, da se ob upoštevanju sprememb v količini elementov modeli končno ujemajo z dejanskimi opazovanji. Fizika pri tem kar oživi,« pravi Benavitz.

Znanstveniki pojasnjujejo, da spremenljiva količina elementov vpliva na izgubo energije zaradi sevanja. Ko se ta nenadoma poveča, temperatura na vrhu koronalnih zank močno pade, kar sproži hlajenje in posledično nastanek sončnega dežja.

Odkritje pomaga razumeti, kako Sonce deluje

»To odkritje je pomembno, ker nam pomaga bolje razumeti, kako Sonce v resnici deluje,« poudarja Jeffrey Reep, astronom in soavtor raziskave. Po njegovih besedah rezultati ne osvetljujejo le skrivnostnega koronalnega dežja, temveč nakazujejo tudi potrebo po ponovnem pregledu teorij o koronalnem segrevanju - enem največjih neodgovorjenih vprašanj v astrofiziki.

Raziskava je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji The Astrophysical Journal.

»Pri razumevanju koronalnega segrevanja se bomo morda morali vrniti na začetek. Pred nami je veliko novega in razburljivega dela,« dodaja Reep.