Na pobočjih Mount Everesta je življenje izgubilo že 310 ljudi, ki so se skušali povzpeti na najvišji vrh sveta ali pa jim je to pred smrtjo celo uspelo. Leta 1921 se je na goro odpravila prva odprava, že leto zatem so zabeležili prve smrtne žrtve. Zadnja štiri življenja je gora vzela letos.

Zadnji dve leti brez smrtnih žrtev na Everestu sta leti 1977 in 2020. Lani namreč Nepal zaradi epidemije koronavirusa alpinistom ni izdajal dovoljenj za vzpon.

8.848,86 metra visoka gora predstavlja mejo med Nepalom in Tibetom. Med smrtnimi žrtvami gore je največ državljanov Nepala (111), večinoma šerp. Sledijo državljani Indije in Japonske (po 19). Je pa Everest po podatkih Wikipedie vzel tudi eno slovensko življenje. Maja 2005 je pri spustu z vrha na višini okoli 8.600 metrov zaradi težav s kisikom umrl 45-letni Marko Lihteneker.

Zakaj ugašajo življenja na Everestu?

Nad osmimi tisočaki nadmorske višine se začne tako imenovana cona smrti. To je alpinistični izraz za višine nad določeno točko, kjer raven tlaka kisika za vzdrževanje človeškega življenja ne zadostuje. Alpinistom tam grozijo izguba vitalnih funkcij, stres in fizična oslabelost. Daljše bivanje v tej coni brez dodatnega kisika povzroči izgubo zavesti in nazadnje smrt.

Največ smrti na najvišji gori sveta je bilo zaradi plazov, padcev, zdrsa ledenih gmot, izpostavljenosti, ozeblin in zdravstvenih težav.

Mount Everest (foto: WIkipedia)

Večina mrtvih ostane tam, kjer so padli

Zaradi težav in nevarnosti pri spuščanju trupel v dolino večina umrlih na Everestu ostane kar tam, kjer so padli. Nekaterih trupel na gori niso ne iskali ne našli. Tudi iskanje trupel se večkrat ni končalo srečno. Leta 1984, denimo, sta dva nepalska plezalca skušala pridobiti truplo neke alpinistke, pri tem pa sta življenje izgubila sama.

Na Mount Everestu je umrlo več kot 300 ljudi, vsaj 200 trupel je še vedno na gori. Ekstremno nizke temperature trupla ohranjajo nedotaknjena.

Zeleni škornji so smerokaz

Nekatera trupla na Everestu so dobila celo imena in služijo kot neke vrste mejniki ali smerokazi na različnih smereh. Neznano truplo plezalca, ki je postalo mejnik na glavni smeri severovzhodnega grebena Mount Everest, je dobilo ime ‘Zeleni škornji’. Truplo uradno še ni identificirano, ime izvira iz zelenih gorniških čevljev na njegovih nogah. Truplo leži v apnenčasti niši na okoli 8.500 metrov nadmorske višine, prvič so ga posneli leta 2001.

Truplo Hannelore Schmatz je znano pod imenom ‘Nemška ženska’, truplo Francys Arsentiev pa kot ‘Speča lepotica’.