11. novembra je poročevalec Evropskega parlamenta (EP) za predlog Uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav (DTT), ki se nezakonito zadržujejo v Uniji (pogosto imenovane Uredba o vračanju), predstavil osnutek poročila Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Zastarela reforma, ki potrebuje spremembo
Direktiva o vračanju izhaja iz leta 2008, zato so po mnenju poročevalca, spremembe nujne predvsem zaradi dejstva, da je stopnja vračanja nezakonitih državljanov v Evropski uniji nizka, ter zaradi potrebe po krepitvi javnega zaupanja v sistem.
Osnutek predvideva centre za deportacijo
V osnutku je med drugim predlagano, da se znatno razširi seznam držav, v katere bi lahko državljane tretjih držav premestili proti njihovi volji. Obenem bi države lahko uporabile centre za vračanje (centri za deportacijo), ki pa bi se lahko vzpostavili na podlagi formalnih sporazumov med državami. Istočasno je v osnutku opredeljeno, da bi tovrstni centri za deportacijo, bili izhod v skrajni sili.
V osnutku je tudi jasno določeno, da se prepoveduje vračanje otrok brez spremstva ter družin z otroki, v centre za deportacijo. Države članice bodo morale pred sprejemanjem formalnega sporazuma o vzpostavitvi centra za deportacijo, o tem obvestiti tako Evropsko komisijo kot tudi Evropski parlament. Bistveno je tudi, da se bo moral vzpostaviti nadzor nad centri za deportacijo, zato da se ugotovi, da se ne kršijo temeljne človekove pravice.
Izdajale bi se odločbe
Osnutek poročila vključuje tudi splošno zavezo držav članic, da se izda odločba o vračanju vsakemu državljanu tretje države, ki na njihovem ozemlju biva nezakonito.
Jasno je izražen tudi namen podpori obveznemu medsebojnemu priznavanju odločb o vračanju, s čimer bi se predvsem zmanjšalo breme za države članice. Prehodno obdobje za začetek obveznega medsebojnega priznavanja se skrajšuje na eno leto po začetku veljavnosti uredbe.
Prostovoljni odhod boljša možnost
Prostovoljno vračanje je vsekakor bolj zaželena možnost kot ukrep prisilnega vračanja. Osnutek tako predvideva ponovno uvedbo minimalno sedemdnevnega obdobja za prostovoljni odhod, kot ga že v tem trenutku, določa veljavna Direktiva o vračanju.
Pridržanje državljanov tretjih držav
Večji poudarek bi se uporabil tudi alternativam pridržanju. Pridržanje se naj upošteva kot skrajni ukrep, ki se lahko uporabi le za najkrajši možni čas. Največji čas pridržanja 12 mesecev je ohranjen, lahko pa se podaljša za šest mesecev, kar je bistveno manj kot 24-mesečno obdobje iz predloga in ohranja časovne okvire veljavne Direktive o vračanju.
Frontex bi imel večjo vlogo
Po predlaganem osnutku, bi Frontex - Evropska agencija za mejno in obalno stražo, dobila večjo vlogo pri celotnem procesu vračanja – od izvajanja od izvajanja operacij vračanja, vključno z nadaljnjimi vračanji iz tretjih držav, do vzpostavitve centraliziranega evropskega sistema spremljanja operacij, ki bi ga upravljala agencija. Rok za evropske poslance, da vložijo spremembe k osnutku poročila, je četrtek, 27. november.
