Po poročanju Dela, v svojih laboratorijih za materiale in elektronske komponente na tehnološkem centru za vesoljska raziskovanja v Noordwijku na Nizozemskem, Evropska vesoljska agencija (Esa) preizkuša prototip naprave za proizvodnjo kisika iz lunarnega regolita.
Glede na težo vsebujejo vzorci materiala, ki so ga na Zemljo prinesle odprave na Luno, od 40 do 45 odstotkov kisika. To pomeni, da je kisik prevladujoč element v kamninah, a je kot oksid vezan z drugimi elementi, s katerimi tvori minerale, in tako ni neposredno dostopen oziroma uporaben.

Proizvodnja kisika iz naravnih virov na Luni

Ekstrakcija kisika se izvaja z elektrolizo taline soli, pri kateri regolit potopijo v raztaljen kalcijev klorid s temperaturo 950 stopinj Celzija, ki opravlja vlogo elektrolita. Regolit pri tej temperaturi ostane v trdnem agregatnem stanju, ko skozenj spustijo električni tok, pa se iz njega izloči kisik in se nabira na anodi. Regolit se pri tem spremeni v kovinske zlitine, ki bodo na Luni prav tako uporabne.

Na Univerzi Glasgow pravijo, da bi možnost proizvajanja kisika iz naravnih virov na Luni lahko bila velika prednost in ključnega pomena za potencialne naselbine na Luni, ki bi kisik uporabljale kot zrak za dihanje in kot raketno gorivo.

Postopek elektrolize je razvilo britansko podjetje Metalysis za komercialno proizvodnjo kovin in zlitin. Z Univerze Glasgow ga je Beth Lomax v sodelovanju z Metalysis priredila za Evropsko vesoljsko agencijo. Kisik je namreč pri proizvodnji kovin nezaželen stranski produkt, ki ga odvajajo v obliki ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida. Podjetje Metalysis je tako pomagalo preoblikovati reaktor na način, da se lahko izmeri izhajajoči kisik.

Uporabnost kovin

Naslednji korak bi naj bil optimiziranje naprave, da bo bolj kompaktna in bo delovala pri nižjih temperaturah, saj bi jo tako lažje transportirali na Luno. Trenutno se kisik spušča na prosto, kasneje pa se ga bo shranjevalo. Raziskave se nadaljujejo tudi na različnih kovinah, ki se jih pridobi v postopku. Raziskovalce zanima predvsem, katere kovine bi utegnile biti najbolj uporabne in kaj bi iz njih lahko izdelovali. Preverjajo tudi, ali so primerne za tridimenzionalno tiskanje. Od tega, kje bodo na Luni pristali je tudi odvisno, katere kovine bodo dobili iz regolita.

Znanstveniki upajo, da bodo lahko končni cilj raziskave pilotnega obrata za proizvodnjo kisika, ki bi lahko deloval na Zemljinem satelitu, predstavili že čez pol leta.