Na velikih kmetijah v Slavoniji, kjer so potrdili pojav nevarnega virusa afriške prašičje kuge, se pripravljajo na evtanazijo skoraj 12.000 prašičev. Prvi posegi bodo izvedeni v Sokolovcu in Nemetinu, obsežna operacija pa poteka ob strogih varnostnih ukrepih. Kmetije varujejo policisti in zasebni varnostniki, v boj proti bolezni pa bo vključena tudi vojska, piše Index.hr.
Kriv nekdo, ki ni sledil varnostnim ukrepom?
Slavonija je s svojimi velikimi sistemi ključni center hrvaške prašičereje, saj dve tamkajšnji županiji vzrejata kar dve tretjini celotne populacije prašičev na Hrvaškem. Zaradi nevarnosti širjenja virusa so uvedeni dodatni varnostni protokoli, nadzor pa je stalen.
Profesor Ivica Kisić s Fakultete za agronomijo Univerze v Zagrebu je v oddaji Studio 4 na HRT dejal, da je stanje izjemno zaskrbljujoče. »Nekdo je naredil napako v biovarnostnih ukrepih. Virus se ne bi smel pojaviti, če bi bili protokoli na kmetijah dosledno upoštevani,« je povedal.
Za obnovo prašičje populacije bi potrebovali desetletje
Hrvaška je sicer samooskrbna s svinjino le približno 40-odstotno, a bo ta delež po Kisićevih besedah zaradi novih izgub padel še nižje, morda na 30–35 odstotkov. Dodal je, da bi morebiten vdor bolezni v reproduktivne centre pomenil katastrofo: »Za obnovo prašičje populacije bi potrebovali desetletje.«
Kisić je izpostavil tudi širše težave: »Ob afriški prašičji kugi se spopadamo še s salmonelo na perutninskih farmah. Pred nekaj leti smo bili pri jajcih 100-odstotno samozadostni, zdaj smo na 80 odstotkih, v kratkem lahko to pade tudi na polovico.«
Prašičerejci: Opozarjali smo, pa nas niso poslušali
Na televiziji N1 je spregovoril tudi prašičjerejec in predsednik Odbora za prašičjerejo Hrvaške kmetijske zbornice (HPK) Antun Golubović. »Vse, na kar smo opozarjali, se zdaj dogaja. Največji alarm je bil, ko je virus vstopil na kmetijo v Gradištu - to je bil znak, da bo kmalu dosegel tudi velike sisteme z več kot 10.000 prašiči,« je dejal in močno kritiziral pozno ukrepanje oblasti, še piše Index.hr.
Ob tem je opozoril na govorice o nezakonitem uvozu prašičev iz sosednjih držav in pozval notranjega ministra, naj sproži preiskavo: »Če se prašiči nezakonito uvažajo, je to mogoče le preko Madžarske. Veliko naših prašičev gre na zakol tja in se potem vrača, ker je klanje na Hrvaškem dražje.«
Neizogibno - cene se bodo dvignile
Strokovnjaki se strinjajo, da bo kriza imela neposreden vpliv na cene svinjine. »To je zakon ponudbe in povpraševanja - svinjina bo dražja,« pravi Kisić.
Ker se v Osješko-baranjski županiji proizvede kar 35 odstotkov hrvaške svinjine, je nevarnost za nadaljnje širjenje bolezni velika. Golubović opozarja: »To je šele začetek. Najslabši scenarij še ni mimo.«
Pozivi k spoštovanju ukrepov v Sloveniji
Uprava RS za varno, hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob doslej največjem izbruhu afriške prašičje kuge pri domačih prašičih na Hrvaškem slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Hrvaško. Stopnja ogroženosti je zelo visoka, opozarja.
Afriška prašičja kuga se v zadnjih tednih hitro širi med domačimi in divjimi prašiči v osiješko-baranjski in vukovarsko-sremski županiji na Hrvaškem. Hrvaške oblasti opozarjajo, da gre za največje žarišče bolezni doslej, bolezen se je pojavila tudi v obratu z okoli 10.000 prašiči. V skladu z ukrepi za izkoreninjenje bolezni bodo vse živali v naslednjih dneh usmrtili. Doslej so jih morali že 41.000, v današnji objavi navaja uprava.
Kakšni so ukrepi?
Uprava zaradi razširjenosti bolezni v soseščini rejce prašičev poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. Ključni ukrepi so dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči ter nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.
V primeru suma na afriško prašičjo kugo - nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska - naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja, poziva uprava. Tudi lovcem svetuje, naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je afriška prašičja kuga razširjena.
Poleg tega uprava vse, ki se vračajo iz držav, kjer je ta bolezen prisotna, poziva, naj s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitnih ostankov hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.
Zaradi visokega tveganja za vnos povzročiteljev afriške prašičje kuge, slinavke in parkljevke ter kuge drobnice veljajo stroga evropska pravila, ki določajo, da potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka in mesa ter proizvodov iz njih. Omejitve in prepovedi veljajo tudi za druge proizvode živalskega izvora, opozarja uprava.
