Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je junija 2025 pokojnino v Sloveniji prejemalo 652.638 oseb, povprečna neto starostna pokojnina pa je znašala 917,61 evra, kar je sicer nekoliko več kot leto prej, a še vedno bistveno manj od povprečne neto plače v državi. Razmerje med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo tako ostaja okoli 64 odstotkov.

Največ upokojencev (kar 120.000) prejema med 600 in 700 evri, medtem ko le okoli 3.300 upokojencev presega mejo 2.500 evrov mesečne pokojnine. Pri ženskah je opaziti višje neto pokojnine kot pri moških, a razlog tiči predvsem v višji povprečni starosti ob upokojitvi.

V Nemčiji višje pokojnine, a revščina kljub temu realnost

Čeprav je Nemčija dolgo veljala za zgled stabilnega pokojninskega sistema, je standardna pokojnina po 45 letih dela julija 2025 znašala "le" okoli 1.154 evrov neto. A realnost večine upokojencev je drugačna, saj je povprečna pokojnina, ki jo dejansko prejmejo, bistveno nižja.Po podatkih nemškega zavoda za pokojninsko zavarovanje so konec leta 2024 so moški prejemali povprečno 1.405 evrov, ženske pa le 955 evrov.

Skoraj polovica vseh nemških upokojencev (42 odstotkov) pa ima pokojnino celo nižjo od tisoč evrov. Po ocenah tako živi vsak sedmi nemški upokojenec pod pragom revščine, je podatek objavilo ministrstvo za delo kot odgovor na vprašanje poslanca AfD.

Med tem v Avstriji minimalna pokojnina znaša slabih 1300 evrov

V Avstriji je povprečna bruto pokojnina pred letošnjim usklajevanjem znašala 1.694 evrov, od januarja 2025 pa so se pokojnine zvišale za 4,6 odstotka. Minimalna zagotovljena pokojnina za upokojence s polno delovno dobo znaša 1273,99 evra mesečno, kar starejšim zagotavlja višjo osnovno socialno varnost kot v Sloveniji.

Čeprav so nemške pokojnine v teoriji višje, si Slovenija in Nemčija kljub temu delita nekatere strukturne težave. V obeh državah so ženske v povprečju v slabšem položaju, pa naj bo to zaradi prekinitev zaposlitve, krajšega delovnega časa in nižjih plač skozi kariero. Prav tako obe državi opozarjata na demografske izzive, kot so staranje prebivalstva, slabo razmerje med zaposlenimi in upokojenci ter vprašanje dolgoročne vzdržnosti sistema. V Sloveniji denimo danes en upokojenec "sloni" na 1,5 zaposlenega, v Nemčiji pa se kljub višjim prispevkom srečujejo z vedno večjim deležem starejših, ki potrebujejo dodatno socialno pomoč.

Višja pokojnina ne zagotavlja dostojnega življenja

Medtem ko slovenski upokojenci pogosto opozarjajo, da pokojnine ne sledijo stroškom življenja, se tudi v Nemčiji kljub višjim pokojninam pojavlja enaka težava. Življenjski stroški, predvsem stanovanja in oskrba v starosti, so tako visoki, da tudi povprečna pokojnina ne zadošča za dostojno življenje brez dodatnih prihodkov ali pomoči države.