Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je glede na projekcije slavila konservativna unija CDU/CSU z 28,6 odstotka glasov. Sledi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,1 odstotka podpore, socialdemokrati so tretji s 16,3 odstotka. Vstop v parlament je zagotovljen še Zelenim in Levici, kažejo projekcije televizije ZDF.

Merz želi čim prej oblikovati vlado

Krščanska unija je z 28,6 odstotka na današnjih volitvah sicer okrepila podporo za okoli štiri odstotne točke v primerjavi z volitvami leta 2021. Ni pa prejela več kot 30 odstotkov, kar so ji več tednov napovedovale ankete. Po poročanju ZDF je kljub zmagi na volitvah v taboru unije čutiti zadržanost.

Vodja CDU Merz je dejal, da so se v stranki zavedali, da bo sestavljanje vlade težko, "morda še težje, kot smo si mislili". Kljub temu pa je prepričan, da ni alternative hitremu oblikovanju koalicije, saj je treba v Nemčiji imeti čim prej vlado, ki bo lahko državo predstavljala tudi v Evropi in po svetu. "Svet ne čaka na nas, Evropa čaka na nas, da bomo prevzeli močno vlogo," je poudaril in napovedal, da si želi novo vlado najkasneje do velike noči.

Glede morebitnih koalicijskih partnerjev ni želel ugibati. Projekcije si namreč še niso enotne glede prihodnje sestave parlamenta in koliko strankam bo uspel vstop, to pa bi lahko zelo pomembno vplivalo na razporeditev sedežev v bundestagu. V primeru štirih strank v parlamentu je namreč možna parlamentarna večina z dvema strankama - unija in socialdemokrati, medtem ko ta ni več možna, če v parlament pride pet ali šest strank, takrat bi se moralo koalicijo sestaviti iz treh strank.

Največje zmagoslavje v taboru AfD

Največje zmagoslavje je v taboru AfD, ki je v skladu z napovedmi postala druga najmočnejša stranka v Nemčiji z 20,1-odstotno podporo. Podporo je v primerjavi z zadnjimi volitvami podvojila. Kanclerska kandidatka skrajne desnice Alice Weidel je ob objavi projekcij dejala, da so pripravljeni sodelovati v vladi in izpolniti voljo ljudstva.

Scholz priznal grenek poraz

Največjo izgubo so glede na projekcije utrpeli socialdemokrati dosedanjega kanclerja Olafa Scholza. Medtem ko so leta 2021 s skoraj 26 odstotki postali najmočnejša stranka v bundestagu, so danes prejeli le 16,3 odstotka glasov. Scholz je v prvem odzivu priznal grenek poraz in prevzel odgovornost zanj, kljub temu pa je izrazil željo, da SPD ohrani osrednjo vlogo v Nemčiji. Čestital je konservativni uniji in Merzu, ki ima po njegovih besedah sedaj nalogo, da sestavi vlado.

Scholz iz socialdemokratov je posredno zavrnil sodelovanje v prihodnji vladi. "Na volitvah sem se potegoval za položaj kanclerja in nobenega drugega v vladi," je dejal. Poleg tega je napovedal, da bo moral pogajanja z unijo voditi nekdo drug.

Kdo še bo vstopil v parlament?

Vstop v parlament je glede na projekcije zagotovo uspel še Zelenim z 12,4-odstotno podporo in Levici z 8,9 odstotka. Manj jasna je usoda liberalcev (FDP) in levega Zavezništva Sahre Wagenknecht (BSW). Po projekcijah ZDF je namreč obema uspelo priti v parlament s petodstotno podporo, medtem ko televizija ARD strankama napoveduje, da bosta ostali tik pod pragom.

Po projekcijah ZDF bi tako vstop v parlament uspel več manjšim strankam, kar bi pomenilo tudi manj sedežev v parlamentu za večje stranke, to pa močno vpliva na sestavljanje večinske koalicije. V kolikor bi v parlament prišli tako FDP kot BSW, bi lahko unija oblikovala parlamentarno večino le v primeru koalicije treh strank, bodisi s SPD in FDP ali s SPD in Zelenimi.

Če FDP in BSW ne bi prišli v parlament, pa bi bila edina možna parlamentarna večina dveh strank, če bi unija oblikovala koalicijo s SPD.

Večina v parlamentu bi bila sicer možna tudi s koalicijo unije in AfD, a je kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz večkrat zatrdil, da vlade ne bo oblikoval s skrajno desnico.

STA