Obisk Rima in hkrati tudi Vatikana za marsikoga predstavlja posebno doživetje. Posebej v tem času, ko je Katoliška cerkev dobila naslednika papeža Frančiška. Leon XIV. je preteklo nedeljo na Trgu sv. Petra v Vatikanu obhajal slovesno bogoslužje ob umestitvi na papeški položaj. Slovesnosti se je poleg kardinalov in številnih državnih voditeljev udeležila množica ljudi iz vsega sveta, med njimi pa so bili tudi prebivalci mestne četrti Studenci v Mariboru in nekaterih sosednjih občin, ki so v Rim odpotovali na povabilo župnije sv. Jožef in tamkajšnjega župnika dr. Stanislava Slatineka. 

[[image_3_article_77430]]

Mestna četrt in župnija zelo dobro sodelujeta

Med udeleženci romanja je bil tudi predsednik MČ Studenci Matej Vodopivec. Mestna četrt in župnija sv. Jožef namreč zelo dobro sodelujeta - skupaj sta se že lotili izdelave velikega presmeca, uprizoritve živih jaslic, božičnega koncerta ..., kmalu bosta organizirali še nastop Alfija Nipiča, s čimer bodo skušali zbrati nekaj potrebnih sredstev za obnovo cerkvenega zvonika. 

Romanje je bilo načrtovano v naprej 

Datum obiska Rima je bil določen že v lanskem letu, povezan pa je bil s svetim letom 2025 in obiskom svetih vrat, ki jih je decembra lani v baziliki sv. Petra odprl papež Frančišek. Seveda si takrat ni nihče mislil, da bo ravno v tem času Cerkev dobila novega papeža, kar je za potovanje v Rim - na avtobusu je bilo skupaj 52 potnikov - predstavljalo še dodatno doživetje. 

[[image_2_article_77430]]

Sveto leto je posebno obdobje milosti in duhovne prenove v Katoliški cerkvi, ki se običajno praznuje vsakih 25 let. V tem času verniki poglobljeno doživljajo vero, prejemajo odpustke in sodelujejo v različnih verskih obredih. Leta 2033 bo izredno sveto leto, kar je v povezavi s številko 33 , starostjo, pri kateri je umrl Jezus Kristus. 

Studenški župnik dr. Slatinek se je izkazal kot izjemno karizmatičen, sproščen in nasmejan človek

Vodopivec, ki zelo dobro pozna Rim in Vatikan, saj ga je doslej (kot turist) obiskal že enajstkrat, je bil nad tokratnim doživetjem zelo pozitivno presenečen. Posebno velik vtis je nanj pustil studenški župnik dr. Stanislav Slatinek, ki se je izkazal kot izjemno karizmatičen, sproščen in nasmejan človek. Še posebej neverjetno je dejstvo, da je sodeloval pri nedeljski umestitveni sveti maši papeža Leona XIV.. "On je na trgu sv. Petra tudi somaševal skupaj s kardinali in škofi. Ob tem smo ostali brez besed. Res nisem vedel, koga imamo na Studencih." 

[[image_6_article_77430]]

"Bil sem ponosen, da sem Mariborčan,  ko sem videl, kaj je vse naš človek tam naredil."

"Ker smo bili v organizirani skupini in z župnikom, ki je somaševal, smo lahko vstopili čisto blizu - tik pod stopnicami bazilike sv. Petra. Videli smo vse: politične voditelje, kralje, tudi papeža zelo od blizu. Zanimivo je bilo, da ob prihodu politikov ni bilo posebnega odziva množice, medtem ko so ob prihodu papeža vsi vzklikali, ploskali, mahali. Po tej razliki si lahko predstavljamo, koliko bolj ljudje danes cenijo duhovno vodstvo kot politično. Dr. Slatinek nam je že prej razložil, kaj pomeni papežev prstan, palij, kako se vse to položi na grob sv. Petra ... Bil je izvrsten vodič, ki nam je duhovno in zgodovinsko zelo obogatil potovanje."

[[image_5_article_77430]]

Novi papež bo nadaljeval delo svojega predhodnika, pri čemer se bo navezal na Leona XIII. 

Omenjeno bogoslužje je bilo izvedeno v latinščini, prevod je bil v italijanskem jeziku. Sledile so pridige, najprej v španščini, ker je to največje jezikovno področje na svetu, nato še v angleščini. "Papež je v govoru, ki sem ga razumel, saj govorim italijansko, rekel nekaj zelo zanimivega. Poudaril je, da bo nadaljeval delo papeža Frančiška, vendar se hkrati navezuje tudi na svojega predhodnika Leona XIII. Slatinek nam je razložil, da je s tem papež nakazal, kako bo delovali naprej. Leon XIII. je predvsem poudarjal pomen miru, tako v civilni kot cerkveni družbi. Zelo je spodbujal pravice delavcev. To bi danes pomenilo, da bo sedanji papež skušal urediti stvari tudi na področju umetne inteligence in sodobnih izzivov. Močno si je prizadeval za mir v svetu, ker je bilo takrat obdobje, ko so nacionalizmi začeli naraščati in so kasneje pripeljali do vojn v letih 1918 in 1939."

Ogledali so si tudi grob papeža Frančiška

Ob tem jim je dr. Slatinek odprl vrata pravne univerze v Rimu, kjer poučujejo kanonsko pravo in jim pokazal stvari, ki jih običajni turisti ne vidijo. Osredotočil se je na bazilike, katedrale, pomen svetih vrat ... Obiskali so tudi baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan papež Frančišek. "Nekateri smo že šli ven, ko so nas varnostniki pozvali, naj se vrnemo. Spet smo šli skozi sveta vrata, ki so sicer manjša kot v baziliki sv. Petra, nakar smo videli, da se je začela sveta maša. Ne boste verjeli, tudi v tej baziliki je somaševal naš župnik. Mašo pa je vodil kardinal. To nas je izjemno navdušilo,"  še pravi Vodopivec. V omenjeni baziliki so si ogledali tudi grob papeža Frančiška. "Zelo preprost - bel kos marmorja, osvetljen križ, vrtnica. Neverjetna preprostost."

[[image_1_article_77430]]

Sikstinska kapela, soba solz, dimnik, iz katerega se je pokadil bel dim ...

Ker so imeli ob sebi tako eminentnega župnika, so si lahko marsikaj ogledali brez dolgega čakanja v vrstah. Dobro uro so se zadržali tudi v Sikstinski kapeli, kjer jim je dr. Slatinek v tišini razlagal pomen Michelangelovih fresk; kaj pomenijo določeni prizori, kaj pomeni odprta knjiga, manjša knjiga, zadnja sodba ...

"Tako lepo je razlagal, da sem Rim doživel na povsem drugačen način. Pokazal nam je, kje stojijo kardinali, kje je soba, v kateri papež po imenovanju moli (soba solz). Pokazal nam je tudi dimnik, iz katerega smo videli beli dim ... Odpeljal nas je tudi na univerzo, kjer študiral cerkveno pravo. Ker so ga poznali, so nam odprli vrata v prostore, v katere sicer ne pustijo nikogar. Videli smo tudi papeške zavode in Lateransko baziliko, kjer je sedež rimske škofije. Papež je namreč tudi rimski škof. Pokazali so nam še staro krstilnico iz zgodnjega krščanstva, kjer so ljudi ob krstu popolnoma potopili, ne samo polili z vodo."

Vodopivec nadaljuje, da je bil v času njihovega obiska Vatikan popolnoma zaprt za promet. Od Angelskega gradu naprej ni bilo nobenega avtomobila, ljudje z vseh koncev sveta pa so prihajali v procesiji s križi proti trgu sv. Petra. "Ko smo prišli do svetih vrat, smo prejeli poseben blagoslov. Občutek je bil neverjeten; toliko različnih narodnosti, zastav, veselja …" 

Obiskali so še papeški zavod "Slovenik" na Via Appia - dom slovenskih bogoslovcev. "Tam so nas sprejeli zelo prisrčno. Zanimivo je, da sta se tam gospod in gospa iz naše skupine pred leti spoznala. Zdaj, ko sta ta kraj ponovno obiskala, je bilo zelo čustveno. Razkazali so nam knjižnico, kapelo, razložili zgodovino zavoda in njegovo povezavo s papežem." Potovanja, ki bo vsem udeležencem ostalo v trajnem spominu, sta se sicer udeležili tudi sestri uršulinki, ki sta poskrbeli za sproščeno in prijetno vzdušje. 

Dr. Slatinek: "Bil sem zelo navdušen, stal sem v srednjem sektorju, odkoder sem gledal neposredno na oltar"

Dr. Stanislav Slatinek, župnik v župniji sv. Jožef Maribor, nam je povedal, da so bili navdušeni in presenečeni, da se je njihovo romanje na tako lep način pokrilo z izvolitvijo novega papeža. "Tega nismo niti v sanjah pričakovali. Ob načrtovanju romanja lansko leto smo bolj gledali na to, kdaj bodo naši potencialni romarji še doma, da torej ne bodo šli že na počitnice. Tako smo se odločili za drugo polovico maja. Nato pa je najprej na velikonočni ponedeljek umrl papež Frančišek, nato se je zgodil konklave, nakar smo ugotovili, da bo na tisti dan, ko bomo zapuščali Rim, še papeževa umestitvena maša. Takoj sem skušal pridobiti možnost somaševanja, kar mi je papeška hiša tudi omogočila. Bil sem zelo navdušen, stal sem v srednjem sektorju, odkoder sem gledal neposredno na oltar. Sicer je bilo vroče, vendar smo vse z velikim veseljem prenesli."

[[image_4_article_77430]]

Slatinek nedeljsko somaševanje razume kot izredno veliko čast in milostni trenutek. Prvič je somaševal pri začetku papeževe službe. "To je zame nekaj nepozabnega. Dejali smo, da je to gotovo dar sv. Jožefa, ker smo pač njegovi verniki."

Pravi, da ga je najbolj prevzela univerzalnost in vesoljnost Cerkve, ki se kazala v nepregledni množici vernikov na Trgu sv. Petra. "S tem, da so bili prisotni vsi voditelji velikih držav, smo čutili svetovno priznanje Svetemu sedežu in papežu kot stebru miru in sodelovanja med narodi." Prevzela ga je tudi papeževa pridiga, v kateri se je naprej spomnil svojega predhodnika Leona XIII., v zaključku pa je omenil še papeža Frančiška. "S tem je nakazal, da bo v svojem pontifikatu na nek način nadaljeval misel Leona XIII. o dostojanstvu človekove osebe in Frančiškovo misel o solidarnosti do najbolj ubogih."