Slovenija lahko konkurira večjim državam in proizvajalcem prav zaradi manjših polj, ki omogočajo ročno obiranje, s tem pa konopljo višje kakovosti.

Slika je simbolična

Luksemburško ministrstvo za zdravje Evropski uniji predlaga uvedbo drzne poteze. Sami so nedavno postali prva država EU, ki je uporabo konoplje legalizirala tudi v rekreativne namene, sedaj si istega želijo na ravni celotne EU. V Luksemburgu menijo, da mora tudi Unija slediti trendu iz tujine in postati konkurenčna pri proizvodnji te dragocene rastline, ki drastično viša BDP držav, kjer je že legalizirana. Govora je o številnih državah ZDA, Urugvaju, Portugalski, Češki …

Luksemburška ministrica za zdravje Etienne Schneider je v intervjuju za Politico med drugim poleg zdravstvenih navedla še en pomemben razlog za potrebno legalizacijo. S tem bi namreč stopili na prste preprodajalcem črnega trga, s čimer bi v državne blagajne držav unije vsekakor steklo več denarja.

V Zadrugi Konopko pozdravljajo pobudo ministrice

S pobudo luksemburške ministrice se strinjajo tudi v Zadrugi Konopko, kjer menijo, da so omenjeni razlogi za legalizacijo povsem tehtni. Države članice bi tako stale ob boku državam, ki so legalizacijo že uredile, z regulacijo in legalizacijo bi dosegli večjo varnost uporabnikov, ki nepreverjenih izdelkov ne bi kupovali na črnem trgu, in nenazadnje, države bi se okrepile na prihodkovni ravni tudi z novimi delovnimi mesti in pobranimi davki.

“EU bi morala slediti trendom, ki se dogajajo v svetu. In to pospešeno”

“Edino “napako”, ki jo sedaj vidim pri luksemburškem predlogu je, da ne dovoljuje samooskrbe,” pa ostaja kritična Urša Orehek iz Konopka.

“EU bi morala slediti trendom na področju konoplje, ki se dogajajo v svetu. In to pospešeno,” meni Orehkova, saj kot pojasnjuje, v nasprotnem primeru izgubljamo konkurenčnost na globalni ravni v tej panogi. Kot smo tudi že pisali, imamo v Sloveniji sploh odlične pogoje za gojenje te rastline. “Tu vidimo prednost naših pridelovalcev kot butična verzija pridelave konoplje višje kakovosti,” ostaja optimistična.

Butični turizem pri nas bi uspeval prav zaradi manjših polj

Višja kakovost sicer pomeni, vsaj trenutno, konopljo z večjo vsebnostjo fitokanabionida CBD (v prihodnosti bodo zanimivi tudi drugi fitokanabionidi kot so CBG, CBN …), ki pa je običajno dosegljiva z ročno obdelavo polj. To pa pomeni tudi manjše obdelovalne površine.

“Glede na to, da se slovenski kmet s povprečno velikostjo kmetije v Sloveniji (okoli 20 -25 ha) ne more stroškovno kosati z pridelovalci iz tujine (kjer imajo posamezniki oz. posamezna podjetja tudi do 5.000 ha namenjenih pridelavi konoplje – v primerjavo: lansko leto je bilo v celotni Sloveniji posejanih 280 ha konoplje), se mu lahko vsaj da možnost butične pridelave konoplje,” ugotavlja Orehkova.

Lahko direktiva EU odpihne rigidno slovensko zakonodajo?

Morebitna “prisilna” legalizacija, ki bi prišla kot ukrep celotne EU, bi morda v Sloveniji sprožila domino efekt nujno potrebnih sprememb določenih zakonov. Orehkova poudarja, da je potrebno nujno spremeniti obstoječi Pravilnik za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. “V ta namen je Konopko že podal predloge sprememb na Ministrstvo za kmetijstvo. Žal, so nam vse predloge zavrnili. Do nadaljevanje “pogajanj” naj bi po zagotovilu MK prišlo jeseni,” sklene.

EU favorizira velike korporacije

Tudi stanje na področju prodaje in pridelave konoplje za namen uporabe CBD-ja v prehranski in kozmetični namen je trenutno izredno nenaklonjeno malim in srednjim pridelovalcem in prodajalcem CBD ekstraktov, po drugi strani pa se favorizira velike korporacije, ki si želijo ustvariti monopol nad to rastlino. Stvar je šla celo tako daleč, da se v tem trenutku že izdajajo odločbe o prepovedi predelave in prodaje izdelkov in konopljinih ekstraktov pri določenih manjših proizvajalcih.

“Skratka, namesto, da bi EU postala konkurenčna na tem področju, uredila področje konoplje celostno, se dogaja ravno nasprotno. Še bolj je restriktivna. Komu EU odpira vrata na tem področju?”

Morda nas v spremembe prisili majhen Luksemburg? 

Sicer pa je po besedah Orehkove predlog zakona, ki celostno rešuje področje konoplje v Sloveniji, že spisan in javno objavljen, potrebno bi ga bilo pač (ponovno) vložiti v parlamentarno obravnavo. Glede na to, kako so konoplji v Sloveniji določeni (ne)poznavalci oziroma birokrati še zmerom nenaklonjeni, pa je veliko vprašanje, kdaj ali če se bo to zgodilo. Morda pa nas v to pripravi majhna državica Luksemburg?