World Weather Attribution (WWA), mreža za spremljanje vpliva globalnega segrevanja na ekstremne dogodke, pravi, da so skoraj vse nesreče, ki so jih analizirali v zadnjih 12 mesecih, poslabšale podnebne spremembe. "Vpliv globalnega segrevanja zaradi uporabe fosilnih goriv še nikoli ni bil tako jasen ali bolj uničujoč kot leta 2024. Živimo v novem, nevarnem obdobju," je dejala Friederike Otto, glavna podnebna znanstvenica WWA.
Vročina
Najboljši primer problema vročine je letošnji hadž, muslimansko romanje v Savdski Arabiji, kjer je umrlo 1300 ljudi, ker so temperature dosegle 51,8 stopinje Celzija. Razmere v Mehiki so bile tako hude, da so opice mrtve padale z dreves, medtem ko so v Pakistanu milijoni otrok preprečevali, da bi zapustili svoje domove, saj se je živo srebro dvignilo nad 50 stopinj. Grčija je zabeležila svoj najzgodnejši vročinski val v letu, na začetku tega, kar je bilo že najbolj vroče poletje v Evropi. Ognjeni gozdni elementi so divjali in turistične znamenitosti, kot je znamenita Akropola, so bile zaprte.
Poplave
Podnebne spremembe se ne kažejo le v visokih temperaturah. Toplejši oceani pomenijo več izhlapevanja, toplejši zrak pa absorbira več vlage, kar je recept za močna deževja, ki so tudi nepredvidljiva. Kenija se je pravkar izvila iz suše, ki se zgodi enkrat v generaciji, ko so jo prizadele najhujše poplave v zadnjih desetih letih, zaradi česar se je vzhodnoafriška država borila z dvema nasprotnima skrajnostma eno za drugo. Štiri milijone ljudi potrebuje pomoč, potem ko so zgodovinske poplave v Zahodni in Srednji Afriki ubile več kot 1500 ljudi. Evropa, predvsem Španija, je prav tako utrpela močne nalive, ki so povzročili smrtonosne hudourniške poplave. Med drugimi poplavljenimi državami leta 2024 so Afganistan, Rusija, Brazilija, Kitajska, Nepal, Uganda, Indija, Somalija, Pakistan, Burundi in ZDA.
Cikloni
Toplejše površine oceanov spodbujajo tropske ciklone, ki se pomikajo v notranjost, kar prispeva k hudim vetrovom in povečuje njihov uničujoči potencial. Večji orkani, kot so Milton, Beryl in Helena, so leta 2024, v letu nadpovprečne nevihtne aktivnosti, prizadeli Združene države in Karibe. Filipini so samo novembra utrpeli šest velikih neurij, le dva meseca po tem, ko je jugovzhodno Azijo zajel tajfun Yagi. Decembra so znanstveniki ocenili, da je globalno segrevanje pomagalo okrepiti ciklon Chino do nevihte kategorije 4, ko je udaril v Mayotte in opustošil že tako najrevnejše čezmorske regije Francije.
Suša in gozdni požari
Medtem ko nekatere regije postajajo bolj vlažne, ker podnebne spremembe spreminjajo vzorce padavin, so druge izpostavljene povečanemu tveganju suše. Severno in Južno Ameriko je prizadela huda suša, gozdni požari pa so opustošili na milijone hektarjev v zahodnih Združenih državah Amerike, Kanadi in v porečju Amazonije, ki je običajno eno najbolj deževnih krajev na Zemlji. Med januarjem in septembrom so po Južni Ameriki poročali o več kot 400.000 požarih, ki so celino ovili v zadušljiv dim. Svetovni program za hrano (WFP) je decembra sporočil, da 26 milijonom ljudi v južni Afriki grozi lakota, saj večmesečna suša pustoši po že tako obubožani regiji.
Ekstremne vremenske razmere so leta 2024 zahtevale na tisoče življenj
Trajne posledice takšnih nesreč je nemogoče količinsko opredeliti. Kar zadeva gospodarske izgube, je zavarovalnica Swiss Re s sedežem v Zürichu v izjavi, objavljeni v začetku decembra, svetovno škodo ocenila na 310 milijard dolarjev. Poplave v Evropi, predvsem v španski provinci Valencia, kjer je oktobra umrlo več kot 200 ljudi, ter orkana Helene in Milton so dodatno povečali gmotno škodo, so sporočili iz družbe.