Letos bo velikonočna nedelja za katoličane in pravoslavce prav poseben dogodek – praznovali jo bodo hkrati, 20. aprila. Takšno sovpadanje je redko, saj večinoma praznujejo na različne datume. Vzrok tiči v različnih koledarjih – katoličani uporabljajo gregorijanski, pravoslavci pa julijanskega.
Nazadnje sovpadal leta 2017
Velika noč je za razliko od božiča premičen praznik. Že na nicejskem koncilu pred 1700 leti so določili, da naj vsi kristjani praznujejo Kristusovo vstajenje na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. A ker se koledarja razlikujeta, datumi redko sovpadajo. Leta 1582 je papež Gregor XIII. uvedel gregorijanski koledar, da bi odpravil napake, ki so se nakopičile v julijanskem. Ta koledar danes uporabljajo rimskokatoliška in protestantske cerkve, medtem ko pravoslavne ostajajo pri julijanskem.
Nazadnje je datum velike noči sovpadel 16. aprila 2017, naslednjič pa bo 16. aprila 2028.
Ker se pomlad po julijanskem koledarju ne začne 20. ali 21. marca, temveč 13 dni pozneje kot po gregorijanskem koledarju, poleg tega po pravoslavnem izročilu velikonočnega tedna nikoli ne praznujejo marca in nikoli pred judovsko pasho, velikonočna nedelja v obeh cerkvah le redko pade na isti dan.
Krepijo se pobude za skupno praznovanje
Včasih pa je razlika tudi več tednov. Tako je bilo denimo lani, ko so katoličani in protestanti veliko noč praznovali 31. marca, pravoslavni verniki pa 5. maja.
Zanimiva izjema je Ukrajina – tamkajšnja pravoslavna cerkev sicer božič obeležuje 25. decembra, kot zahodne cerkve, velikonočni prazniki pa še vedno sledijo julijanskemu koledarju.
V zadnjih letih se krepijo pobude za skupno praznovanje velike noči. Ekumenski svet cerkva je v svojem velikonočnem nagovoru poudaril pomen skupnega datuma kot simbol edinosti med kristjani. Podobno razmišlja tudi pobuda Pasqua together, ki jo podpira papež Frančišek. »Velika noč ni stvar koledarja. Pripada Kristusu,« je dejal ob srečanju s predstavniki pobude.
