Ob današnjem svetovnem dnevu prebivalstva Združeni narodi opozarjajo na pomemben globalni premik - stopnja rodnosti po svetu vztrajno upada. Mladi, ki bi si želeli ustvariti družino, se pogosto soočajo s številnimi ovirami: gospodarsko negotovostjo, pomanjkanjem dostopa do izobrazbe, spolno neenakostjo in vplivi podnebnih sprememb. Če se bodo trendi nadaljevali, se bo od leta 2086 naprej začel celo upad svetovnega prebivalstva.

Potrebno bo dati prednost potrebam mladih

Da bi se učinkovito odzvali na demografske trende na svetovni ravni, morajo voditelji dati prednost potrebam mladih. "Potrebujejo več kot le storitve - potrebujejo upanje, stabilnost in prihodnost, ki je vredna načrtovanja," so v ZN navedli na spletni strani.

Po podatkih Statističnega urada RS povprečna svetovna rodnost znaša 2,25 otroka na žensko, kar je en otrok manj kot leta 1990. Več kot polovica držav ima stopnjo rodnosti pod mejo 2,1 - vrednostjo, ki omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva. Trenutno je v skoraj petini držav po svetu, med drugim Kitajski, Italiji, Južni Koreji in Španiji, stopnja rodnosti izredno nizka, manj kot 1,4 živega otroka na žensko.

Tudi v Sloveniji se je rodnost zniževala od leta 1980 do 2003, ko je dosegla dno pri 1,2 otroka na žensko. Od tedaj se počasi povečuje, lani pa je znašala 1,5.

Prebivalstvo bo kljub velikemu številu začelo upadati leta 2086

Po ocenah Združenih narodov ima Zemlja 8,2 milijarde prebivalcev, to število pa bi do leta 2038 lahko prvič preseglo devet milijard, so ob današnjem svetovnem dnevu prebivalstva navedli pri statističnem uradu. Na začetku letošnjega leta je imela Slovenija 2.130.850 prebivalcev oz. 6901 prebivalca več kot leto prej.

Po navedbah urada svetovno prebivalstvo vztrajno raste, vendar počasneje kot nekoč. Do leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 9,6 milijarde ljudi, leta 2070 predvidoma še 600.000 milijonov več, pred koncem stoletja pa naj bi se rast ustavila. Upad svetovnega prebivalstva naj bi se začel od leta 2086 naprej.

Azija daleč pred nami

Najbolj gosto naseljena celina ostaja Azija, kjer živi 59,1 odstotkov svetovnega prebivalstva. Evropi pripada devet odstotkov. Največ prebivalcev imata Indija in Kitajska, najhitrejšo rast pa beleži Afrika, kjer bo do leta 2054 število prebivalcev naraslo za kar 79 odstotkov.

Slovenija je imela na začetku letošnjega leta 2.130.850 prebivalcev, kar je 6901 več kot leto prej. V zadnjih 50 letih se je število prebivalcev povečalo za približno 340.000, v zadnjem desetletju pa za 65.000.

Kako dolgo bomo živeli?

Leta 2023 je bila pričakovana življenjska doba v svetovnem merilu 73,3 leta, kar je skoraj devet let več kot leta 1995. Po projekcijah Združenih narodov lahko v prihodnjih desetletjih še pričakujemo podaljševanje pričakovanega trajanja življenja.

V letu 2054 naj bi tako pričakovana življenjska doba trajala 77,4 leta, ob koncu petdesetih let tega stoletja pa napovedi kažejo, da se bo globalno več kot polovica smrti zgodila po dopolnjenem 80. letu starosti ali pozneje. Leta 1997 je bilo smrti pri tako visoki starosti zgolj 17 odstotkov, navaja Surs.

V Sloveniji se je življenjska doba po osamosvojitvi znatno podaljšala. Dečki, ki so se lani rodili v Sloveniji, bi tako lahko ob nespremenjeni umrljivosti živeli približno 79,5 leta, deklice pa 84,7 leta, so navedli. Povprečna starost moških, umrlih lani, je bila 75,7 leta, žensk pa 82,7 leta.