Prekinitev napadov na Libanon je eden od bistvenih pogojev, ki jih je Iran navedel v načrtu za končanje konflikta z ZDA in Izraelom, je danes v telefonskem pogovoru s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom dejal iranski predsednik Masud Pezeškian, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ameriška stran te trditve zavrača.

Kot je še dejal Pezeškian, je "iransko sprejetje prekinitve ognja jasen znak njegove odgovornosti in resnične pripravljenosti za reševanje konfliktov po diplomatski poti", poročanje iranske tiskovne agencije Isna povzema AFP.

Na iranske navedbe se je že odzval ameriški podpredsednik JD Vance. Pred odhodom iz Budimpešte, kjer je pred nedeljskimi volitvami podprl madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovo stranko Fidesz, je trditve, da je tudi prekinitev ognja v Libanonu del dogovora med Iranom in ZDA, označil za nesporazum.

"Ne mi ne Izrael nismo izjavili, da bi bilo to del dogovora," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij. "Mislim, da so Iranci mislili, da je to del dogovora, a to preprosto ni tako. Te obljube nikoli nismo dali," je še rekel in pristavil, da so Izraelci predlagali, da se pri napadih na Libanon "nekoliko zadržijo".

Če Iran želi, da pogajanja z ZDA zaradi tega propadejo, je to po Vanceovih besedah njihova izbira, "Menimo, da bi bilo to neumno, a to je njihova izbira," je zatrdil. Vance bo sicer na čelu ameriške delegacije, ki bo predvidoma v soboto v pakistanski prestolnici Islamabad začela pogovore z islamsko državo o sklenitvi dolgoročnega dogovora.

Francoski predsednik Macron je medtem v telefonskih pogovorih s Pezeškianom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom vztrajal, da je treba dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom nujno razširiti tudi na Libanon, saj da je to nujni pogoj, da bo dogovor res "verodostojen in vzdržen".

Izraelska vojska je namreč danes sprožila obsežne in smrtonosne napade na cilje proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu, v katerih je bilo po zadnjih ubitih več kot 180 ljudi, skoraj 900 je ranjenih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nocoj napovedal, da bo izraelska vojska te napade nadaljevala. Vztrajal je, da dogovor o prekinitvi ognja med Iranom in ZDA ne vključuje Libanona.

Medtem se vrstijo obsodbe izraelskih napadov. Mednarodni odbor Rdečega križa je izrazil ogorčenje zaradi številnih žrtev in uničenja. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk pa je dejal, da je razsežnost ubijanja med izraelskimi zračnimi napadi v Libanonu "grozljiva" in pozval mednarodno skupnost, naj pomaga končati to "nočno moro".

Netanjahu napovedal nadaljevanje napadov na Hezbolah

Izrael se je v vsakem trenutku pripravljen ponovno boriti z Iranom, če bo to potrebno, je včeraj v televizijskem nagovoru dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Napovedal je tudi, da se bo operacija proti proiranskemu Hezbolahu v Libanonu nadaljevala, in vztrajal, da dogovor o prekinitvi ognja ne vključuje Libanona.

Trump: Ameriške sile do izpolnitve dogovora ostajajo v bližini Irana

Ameriške sile bodo ostale nameščene v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen "dejanski dogovor", je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil predsednik ZDA Donald Trump. V nasprotnem primeru je islamski republiki zagrozil z najbolj uničujočimi napadi doslej.

"Vse ameriške ladje, letala in vojaško osebje, skupaj z dodatnim strelivom, orožjem in vsem drugim, kar je primerno in potrebno za smrtonosno preganjanje in uničenje že tako ali tako močno oslabljenega sovražnika, bodo ostali na mestu v Iranu in okoli njega, dokler ne bo v celoti izpolnjen doseženi DEJANSKI DOGOVOR," je zapisal Trump.

V primeru nespoštovanja tega "dejanskega dogovora" je islamski republiki zagrozil z napadi, ki bodo "večji, boljši in silovitejši" kot katerikoli doslej. Ob tem je sicer ocenil, da je ta scenarij "zelo malo verjeten".

"Že davno je bilo dogovorjeno, in kljub vsem lažnim trditvam o nasprotnem - BREZ JEDRSKEGA OROŽJA in Hormuška ožina BO ODPRTA IN VARNA," je poudaril.

Predsednik ZDA je imel pri tem v mislih zahteve, ki naj bi jih moral Teheran izpolniti v skladu z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja in začasnem odprtju strateško pomembne ožine, ki ga je z ameriško stranjo sklenil v sredo. Na načrtovanih pogovorih v pakistanskem Islamabadu, ki naj bi potekali v petek ali soboto, bosta strani predvidoma nadaljevali pogajanja o sklenitvi dolgoročnega dogovora.

Tega medtem ogrožajo izraelski napadi na Libanon, ki so v sredo tam zahtevali več kot 180 življenj. Iran naj bi zaradi njih zopet ustavil plovbo skozi Hormuško ožino in razmišljal o umiku iz dogovora z Washingtonom, če Izrael ne bo ustavil svojih operacij proti njegovemu libanonskemu zavezniku, šiitskemu gibanju Hezbolah.

Hezbolah na izraelske napade odgovoril z raketami

Libanonsko gibanje Hezbolah je ponoči v odgovor na izraelske napade, ki so v sredo v Libanonu zahtevali najmanj 180 življenj, izstrelilo rakete proti severu Izraela. Ob tem je sporočilo, da bo nadaljevalo napade, dokler se izraelsko-ameriška agresija proti Iranu ne konča. V Libanonu je danes dan žalovanja za žrtvami izraelskih napadov.

Nekaj ur potem, ko je Hezbolah izstrelil rakete proti severu Izraela, je slednji odgovoril z napadi na južno predmestje Bejruta, ki sta ga zadeli dve raketi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v sredo dejal, da bo Izrael nadaljeval operacije proti Hezbolahu. Vztrajal je, da namreč dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja, ki sta ga v sredo sklenila ZDA in Iran, Libanona ne vključuje.

Temu so pritrdili tudi v Washingtonu, medtem ko Pakistan, ki posreduje v pogovorih med ZDA in islamsko republiko, trdi, da dogovor velja tudi za Libanon.

Zaradi izraelskih napadov na Libanon naj bi Teheran v sredo zopet ustavil plovbo skozi Hormuško ožino. Obenem naj bi razmišljal umiku iz dogovora, če bo Izrael nadaljeval napade na cilje v sosednji državi.

Po podatkih libanonske civilne zaščite je bilo sredinih silovitih izraelskih zračnih napadih ubitih najmanj 254 ljudi, še 1165 jih je bilo ranjenih, je v sredo poročala katarska televizija Al Jazeera. Tuje agencije pa navajajo podatke libanonskega ministrstva za zdravje, da so izraelski napadi zahtevali najmanj 182 življenj, ranjenih pa da je najmanj 890.

Iranska delegacija na poti na pogovore v Islamabad

 Iranska delegacija je na poti v Islamabad, kjer se bodo po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja odvili pogovori o končanju vojne, je danes potrdil iranski veleposlanik v Pakistanu. V mesto naj bi prispeli že nocoj, pogovori z ameriško delegacijo pod vodstvom podpredsednika ZDA JD Vancea naj bi se odvili v petek ali soboto.

"Kljub skepsi iranskega javnega mnenja zaradi ponavljajočih kršitev prekinitve ognja, ki jih z namenom sabotaže diplomatske pobude izvaja izraelski režim, bo iranska delegacija na povabilo premierja Šehbaza Šarifa drevi prispela v Islamabad na resne pogovore, ki bodo temeljili na desetih točkah, ki jih je predlagala Iran," je na omrežju X zapisal iranski veleposlanik Reza Amiri Moghadam.

Pogovori bodo sledili dogovoru o prekinitvi ognja in začasnem odprtju Hormuške ožine, ki sta ga ZDA in Iran dosegla v sredo, tik pred iztekom roka, ki ga je Teheranu postavil Trump. Ob posredovanju Pakistana, ki je že doslej deloval kot posrednik med stranema, naj bi na pogovorih iskali dolgoročni dogovor o končanju vojne.

Ameriško delegacijo bo vodil podpredsednik Vance, v njej bosta še posebni odposlanec Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner.

Bela hiša je v sredo pogovore napovedala za soboto, pakistanski premier pa za petek. Oblasti v Islamabadu so za naslednjih nekaj dni razglasile lokalni praznik, kar ponavadi iz varnostnih razlogov storijo pred večjimi diplomatskimi dogodki v regiji.

Pogovori naj bi glede na prvotne navedbe obeh strani temeljili na načrtu v desetih točkah, ki ga je ameriški strani predložil Iran, a glede njega vlada več nejasnosti, poleg tega je iranska stran objavila več različic.

Ena tako denimo vsebuje končanje napadov v Iranu, Iraku, Jemnu in Libanonu, odprtje Hormuške ožine in umik ameriških sankcij proti Iranu. V kasneje objavljenem načrtu sta vključena še odobritev za nadaljnje bogatenje urana in ohranitev iranskega nadzora nad ožino. Iz angleškega prevoda besedila je nato po poročanju BBC bogatenje urana izpadlo.

Bela hiša trdi, da načrt, ki so ga objavili iranski mediji, ni enak nizu pogojev, na katere so za ustavitev napadov pristale ZDA. Predsednik ZDA Donald Trump pa je dejal, da obstaja samo en nabor točk, o katerem pa da se ne bodo pogajali v javnosti.

Ena od spornih točk je tudi Libanon, za katerega Iran vztraja, da je vključen v prekinitev ognja, ZDA in Izrael pa trdita nasprotno. Izraelska vojska tako nadaljuje silovite napade na sosednjo državo, v čemer Iran vidi kršitev prekinitve ognja.

Trump po srečanju z Ruttejem z novimi ostrimi kritikami Nata

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem ostro kritiziral zaveznice, češ da ZDA ne stojijo ob strani. Pri tem je po nizu kritik ravnanja zavezništva v luči vojne v Iranu spomnil tudi na Grenlandijo. Rutte je pogovor označil za odkritega in priznal, da je Trump deloval razočaran.

Dnevnik o premirju med Iranom in ZDA

Aleš Gaube v komentarju Premirje za poražence piše o dvotedenskem premirju med Iranom in ZDA. Ultimat predsednika ZDA Donalda Trumpa je povzročil izgubo njegove mednarodne verodostojnosti, Iran pa je razumel, da je to točka preloma. Vendar pa v tej vojni ni zmagovalcev, ostajajo sami poraženci, meni.

"Eno izmed osrednjih perečih vprašanj bo tudi prihodnji režim plovbe v Hormuški ožini, kjer bo Iran tudi zaradi nadaljevanja vpliva režima v obdobju miru na regijo poskušal vzpostaviti večjo težo. Pogajanja lahko tudi hitro iztiri vnovična ameriška želja, da bi določali doseg in obseg iranskega raketnega sistema. Ko se bo sklepalo premirje, ne gre izpred oči izgubiti dejstva, da v tej vojni ni zmagovalcev - obstajajo sami poraženci. Trump je ZDA odnesel še več verodostojnosti in mednarodnih partnerstev. Iranski režim je obstal, a skorajda brez regionalnih prijateljev in v porušeni državi, kjer je nezadovoljstvo ljudi z režimom zamrznjeno, a ne pozabljeno. Izrael je s še eno vojno dokazal, da zmore likvidirati tudi najbolj nedotakljive voditelje ter civilno infrastrukturo več držav in pri tem ostati nekaznovan."

Slovenija poziva k ustavitvi izraelskih napadov v Libanonu

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je danes pozvalo k ustavitvi izraelskih napadov v Libanonu, ki so v sredo zahtevali najmanj 180 življenj. Ob tem so poudarili, da mora prekinitev ognja, ki sta jo sklenila Iran in ZDA, veljati tudi za Libanon.

"Napadi izraelskih sil v Libanonu, ki terjajo številne civilne žrtve in povzročajo uničenje civilne infrastrukture, se morajo končati. Nujno je dosledno spoštovanje mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava, ter zaščita civilistov in humanitarnega osebja," je sporočilo ministrstvo.

Dodalo je, da mora prekinitev ognja, dogovor glede katere sta Teheran in Washington sklenila v sredo, veljati za vse, tudi za Libanon, obenem pa da mora biti v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno z resolucijo VS ZN 1701.

"V tem kontekstu pozivamo Izrael k ustavitvi vojaških operacij in (libanonsko šiitsko gibanje) Hezbolah k prenehanju napadov," je še sporočilo. Spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona je označilo za ključno, izpostavilo pa je tudi, da je trajna stabilnost v regiji mogoča le z diplomacijo in vključujočim političnim procesom.

ZDA in Izrael po dogovoru, ki sta ga ameriška in iranska stran ob posredovanju Pakistana dosegla v sredo, vztrajata, da prekinitev ognja ne velja za Libanon, Iran pa trdi nasprotno in v napadih vidi kršitev dogovora.

STA