Danes zvečer bodo zaključili konstrukcijo mostu na polotok Pelješac na Hrvaškem. Promet naj bi po novem mostu stekel prihodnje leto.

Foto: Giáp Lưới Cốt Sợi, Facebook

Kitajska družba China Road and Bridge Corporation (CRBC) bo danes med 23. in 24. uro postavila poslednji, 165. del jeklene konstrukcije mostu na hrvaški polotok Pelješac. Gre za simbolno pomemben trenutek za fizično povezavo hrvaškega ozemlja, poroča STA.

Promet čez novi most naj bi stekel prihodnje leto. Hrvati računajo na odprtje pred poletno turistično sezono. Do takrat naj bi končali tudi vpadnice na most in novo hitro cesto na Pelješcu.

Pelješki most je dolg 2,4 kilometra in visok 55 metrov. Širok je nekaj manj kot 24 metrov, na njem bodo štirje prometni pasovi.

Vrednost celotnega projekta, vključno s približno 30 kilometri nove hitre ceste na gradbeno zahtevnem terenu polotoka, je ocenjena na nekaj več kot 420 milijonov evrov. Evropska unija je iz kohezijskih skladov prispevala 357 milijonov evrov oziroma 85 odstotkov sredstev.

Most je življenjsko delo slovenskega projektanta

Glavni in odgovorni projektant mostu na Pelješac je slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, ki je večkrat povedal, da gre za njegovo življenjsko delo. Dejal je, da bo most na Pelješac eden izmed petih največjih mostov, ki so jih izgradili v Evropi v tem stoletju. Gre sicer za največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem.

Izgradnjo so na mednarodnem javnem razpisu zaupali kitajski gradbeniški družbi CRBC. Kitajski delavci so odprli gradbišče julija 2018, kljub določenim težavam z dobavo konstrukcijskih delov mostu zaradi pandemije covida-19 pa so izgradnjo konstrukcije končali v 36 mesecih, kot je to predvidela pogodba.

V Bosni in Hercegovini nad mostom niso navdušeni

Uresničitev projekta so spremljali politični pritiski iz Bosne in Hercegovine. Bošnjaški politiki so vztrajali, da Hrvaška z izgradnjo mostu krši suverenost Bosne in Hercegovine ter konvencijo Združenih narodov o pravu morja. Zahtevali so, da se pred začetkom gradnje ratificira sporazum o meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino iz leta 1999. Trdili so, da jim bo most omejil dostop do odprtega morja.

V Zagrebu so ponavljali, da so pri projektu upoštevali vse zahteve Bosne in Hercegovine o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča v Neumu. Trdili so, da iz Sarajeva niso dobili nobene uradne zahteve za zaustavitev gradnje mostu.