Tik pred iztekom roka, ki ga je Iranu postavil ameriški predsednik Donald Trump, sta Washington in Teheran davi dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja ter začasnem odprtju Hormuške ožine. Dogovor o prekinitvi ognja naj bi po navedbah Washingtona sprejel tudi Izrael, poročajo tuje tiskovne agencije.
Prekinitev ognja že velja
Trumpov rok Iranu se je iztekel ob 2. uri po srednjeevropskem času, nekaj minut prej pa je pakistanski premier Šebhaz Šarif, ki je posredoval med ZDA in Iranom, sporočil, da prekinitev ognja začne veljati takoj. Veljala naj bi za spopade povsod, tudi v Libanonu.
Trump je nato na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da se je islamska republika strinjala s "popolnim in takojšnjim ter varnim odprtjem Hormuške ožine", zato je sam pristal na to, da za dva tedna prekine napade na Iran.
Ameriški predsednik je sporočil še, da se bodo z Iranom pogajali o sklenitvi dolgoročnega dogovora. Teheran je po njegovih besedah posredoval predlog v desetih točkah, ki predstavlja primerno podlago za pogajanja.
Cene nafte že padle
Iranski zunanji minister Abas Aragči je sicer potrdil, da imajo ladje dva tedna prost prehod skozi Hormuško ožino, če se bodo napadi na Iran prekinili. Dodal je, da to še ne pomeni konca vojne in da Teheran ne bo pristal na premirje, če nadaljnja pogajanja ne bodo uspešna.
Po objavi dogovora o prekinitvi ognja so cene nafte že močno padle. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je cena nafte brent z junijskim dobavnim rokom padla na 92 dolarjev za sod, kar je najmanj od sredine marca.
Trump v dogovoru vidi popolno zmago, napoveduje pomoč v Hormuški ožini
ZDA so dosegle popolno in dokončno zmago, je kmalu po naznanitvi dvotedenske prekinitve ognja z Iranom izjavil ameriški predsednik Donald Trump. Prepričan je, da obstaja trden okvir za dolgoročni dogovor z Iranom. Prav tako je zagotovil, da bo Washington pomagal pri urejanju prometa v Hormuški ožini.
"Popolna in dokončna zmaga. Stoodstotno. Brez dvoma," je glede dogovora z Iranom v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Trump in ocenil, da je Kitajska prispevala k temu, da se je Iran usedel za pogajalsko mizo.
Prepričan je, da obstaja trden okvir za dolgoročni sporazum s Teheranom. "Imamo dogovor v 15 točkah, pri čemer smo se o večini točk že dogovorili. Bomo videli, kaj se bo zgodilo," je dejal.
Prav tako je vztrajal, da bo vsakršen mirovni dogovor vključeval iranski obogaten uran. "To bo popolnoma urejeno, sicer se ne bi dogovoril," je še dodal, pri čemer podrobnosti o tem, kaj se bo zgodilo z uranom, ni podal.
Trump je na omrežju Truth Social kasneje sporočil, da bodo ZDA pomagale pri urejanju prometa v Hormuški ožini. "Velik dan za svetovni mir! Iran si to želi, saj so imeli dovolj! Enako velja za vse ostale! ZDA bodo pomagale pri nakopičenem prometu v Hormuški ožini. Veliko bo pozitivnih ukrepov! Zaslužilo se bo veliko denarja. Iran bo lahko začel proces obnove," je zapisal Trump.
Iran razglasil zmago, za končanje vojne predlaga načrt v desetih točkah
Iran je dosegel veliko zmago, njegov nasprotnik pa zgodovinski poraz, je medtem po dogovoru o dvotedenski prekinitvi ognja z ZDA danes sporočil iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Za končanje vojne predlaga načrt v desetih točkah, ki vključuje ameriški pristanek na nadaljevanje bogatenja urana v državi in umik vseh sankcij.
"Sovražnik je v svoji strahopetni, nezakoniti in kriminalni vojni proti iranskemu narodu utrpel nesporen, zgodovinski in uničujoč poraz," je v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisal iranski svet.
Strani bosta sedaj začeli pogajanja za končanje vojne, pot do katere pa Iran pogojuje z več zahtevami, vključno z nadaljnjim nadzorom nad Hormuško ožino, pristankom, da Iran še naprej bogati uran, ter umikom vseh sankcij.
Seznam vključuje še umik ameriške vojske z Bližnjega vzhoda, ustavitev napadov na Iran in njegove zaveznike, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja in resolucijo Varnostnega sveta ZN, s katero bi kakršenkoli dogovor postal zavezujoč.
Obenem načrt predvideva tudi nadaljnji nadzor Irana nad Hormuško ožino, po kateri potuje približno petina svetovne nafte in je dejansko blokirana od začetka konflikta konec februarja.
STA
