Svet je že nekaj let v nestabilnem stanju, zato se državljani po vsej Evropski uniji upravičeno sprašujejo, ali bi njihove države in Unija morali nameniti več denarja za obrambo in varnost. Poleg dejstva, da so napeti tudi odnosi med ZDA in Evropo, je še toliko bolj pomembno, da slednja prevzame nadzor nad svojo usodo in razvije lastne obrambne zmogljivosti.
Mnogi menijo, da je njihova država ogrožena
Po poročanju Euronewsa, večina Evropejcev dvomi v sposobnost svojih vlad, da jih zaščitijo, kljub nedavnim poskusom po vsej celini za okrepitev varnosti.
Najnovejši podatki raziskave Eurobarometer namreč razkrivajo, da več kot dve tretjini Evropejcev meni, da je njihova država ogrožena. Največ dvomov o lastni varnosti so zabeležili v Franciji (79 odstotkov), na Nizozemskem (77 odstotkov) in na Danskem (76 odstotkov), najmanj pa v Sloveniji (50 odstotkov), na Hrvaškem (52 odstotkov) in Češkem (52 odstotkov). Obenem državljani EU jasno ločujejo med grožnjami svoji državi in grožnjami sebi osebno, saj se večina (51 odstotkov) ne strinja, da je ogrožena njihova osebna varnost.
Vojna v Ukrajini je spodbudila države k resnemu razmisleku
Vojna v Ukrajini je EU odprla oči glede varnosti, zato je v zadnjih letih pospešeno sprejemala ukrepe za krepitev obrambnih zmogljivosti, s poudarkom na skupnih javnih naročilih in širitvi industrijskih kapacitet.
Med temi ukrepi sta denimo načrt ReArm Europe, zasnovan za povečanje obrambnih izdatkov, ter posojilni instrument Security Action for Europe (SAFE), ki državam članicam omogoča zadolževanje za financiranje skupnih nabav in krepitev evropske obrambne industrije.
Evropejci podpirajo krepitev obrambe
Raziskava Eurobarometer je prav tako pokazala, da so pobude o krepitvi obrambe v javnosti naletele na razmeroma pozitiven odziv, saj mnogi izražajo zaupanje v sposobnost Bruslja za krepitev obrambe. Po podatkih raziskave večina Evropejcev (52 odstotkov) zaupa EU pri krepitvi varnosti in obrambe, zlasti v državah, kot so Luksemburg (76 odstotkov), Portugalska (74 odstotkov), Ciper (73 odstotkov) in Litva (71 odstotkov).
Evropska Unija bi morala nameniti več denarja za vojaške zmogljivosti
Mlajši anketiranci EU, stari od 15 do 24 let, na področju varnosti in obrambe Uniji zaupajo bolj kot druge starostne skupine, zlasti v primerjavi s tistimi, ki so stari 55 let in več. Kljub temu dejstvu, pa je precejšnje število Evropejcev nezadovoljnih z obsegom sredstev, ki jih Bruselj namenja vojaškim zmogljivostim. Skoraj tretjina državljanov namreč meni, da EU v obrambo in varnost ne vlaga dovolj, medtem ko jih le 14 odstotkov meni, da vlaga preveč.
Kako je pripravljena Slovenska vojska?
Pred volitvami se odpira tudi vprašanje vlaganj v Slovensko Vojsko, saj nekatere stranke ne želijo, da se sredstva namenjajo za obrambo, saj menijo, da v tem trenutku Slovenija namenja dovolj denarja, dodatna vlaganja pa bi odvzela denar za druge, po njihovem mnenju, pomembnejše programe.
Slovenija, ki ima poklicno vojsko, v tem trenutku skupaj z rezervisti šteje 7535 pripadnikov. Slovenija nima lovskih letal, saj nadzor zračnega prostora poteka v okviru sistema Nata, v svojem arzenalu pa ima med drugim pištole, puške, strojnice in lahke mitraljeze, protitankovse izstrelke, ročne bombe, oklepna vozila, tanke, taktična vozila, patruljne ladje in čolne, ter lahka letala in helikopterje.
