V času okoljskih kriz se zdi, da svojo odgovornost vse pogosteje dokazujemo z osebnimi navadami, kot so recikliranje, zmerna potrošnja in izbira »zelenih« izdelkov. Čeprav so takšna dejanja pomembna, sama po sebi ne morejo rešiti globokih okoljskih problemov, temveč pogosto predvsem pomirjajo vest posameznika.
Okoljska skrb se vse pogosteje spreminja v tržni izdelek
Strokovne ugotovitve IPCC opozarjajo, da imajo vedenjske spremembe omejen učinek, če niso podprte s sistemskimi ukrepi. Posameznik namreč deluje znotraj obstoječih družbenih in gospodarskih okvirov, kjer trajnostne izbire niso vedno dostopne ali realne.
Ključni viri emisij so energetika, industrija in promet, torej področja, na katera posamezniki nimajo neposrednega vpliva. Brez sprememb politik, proizvodnih praks in infrastrukture osebni napori hitro naletijo na mejo.
Več na Slo24.si: “Recikliram, torej sem”: Zakaj ekološki način življenja ni dovolj?
Ne pozabimo na to, kakšno veliko vlogo imajo velike korporacije in na to, da se okoljska skrb vse pogosteje spreminja v tržni izdelek. Ekološki način življenja je pomemben začetek, resnične spremembe pa zahtevajo politične odločitve in sistemske ukrepe, saj prihodnost okolja ne bo odločena zgolj pri recikliranju.
