Čeprav posle prevzame zbor kardinalov, je njegova oblast omejena na vodenje tekočih poslov, pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba ter organizacijo volitev novega voditelja rimskokatoliške cerkve.

Pravila za "čas med papežema" je reformiral papež Janez Pavel II.

Neposredno po papeževi smrti mora kardinal kamerlengo zapečatiti delovne in osebne papeževe prostore. Funkcija preneha vsem visokim cerkvenim zastopnikom - državnemu tajniku in kardinalom prefektom. Na položaju pa zaradi vsakodnevnih nalog ostanejo kamerlengo, glavni spovednik in generalni vikar mesta Rim.

Poseben položaj ima kamerlengo - od leta 2019 je na tem položaju Irec Kevin Farrell, ki potrdi papeževo smrt, postane najvišja avtoriteta v Vatikanu in do izvolitve novega papeža upravlja apostolski sedež. S pomočjo kardinalov, zbranih v splošnem zboru kardinalov, določi datum pokopa in izvolitve novega papeža - konklave. Po papeževi smrti kamerlengo v soglasju s kardinali ureja, kar "okoliščine narekujejo v obrambo pravic apostolskega sedeža in za njegovo pravično upravljanje". Pri tem mu pomagajo trije kardinali, ki jih izžrebajo (po enega iz vrst škofov, duhovnikov in diakonov), predhodno pa se mora o pomočnikih izreči kardinalski zbor. Kardinalski zbor zaseda v dveh kongregacijah, prva je splošna, druga pa posebna. Splošne se morajo udeležiti vsi kardinali, posebno pa sestavljajo kamerlengo in njegovi trije pomočniki. Kardinalski zbor mora določiti dan in uro ter kraj in način papeževega pokopa, ki mora biti praviloma med četrtim in šestim dnevom po smrti.

Za izvolitev novega papeža je pristojen kardinalski zbor

Ob izpraznitvi apostolskega sedeža je po starodavni tradiciji za izvolitev novega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali izbirajo papeža med posebnim postopkom, imenovanim konklave, volijo pa lahko le tisti, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let. Razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža ter volitve novega papeža ureja poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., ter dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013. Ves čas volitev veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani k molčečnosti.

Konklave se je v preteklosti začel najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. pa je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji. Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Kardinali ime napišejo na listek, te nato vržejo v volilno skrinjico. Po preštetju lističe sežgejo. Če nihče od kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil.

Izvolitev pospremi tudi zvonjenje

Medtem ko so ostala določila o postopku izvolitve natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le običaj. Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je med drugim namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev. Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh možnih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov.

Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov. Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral in s tem se konklave zaključi. Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu. Vsaka zloraba postopka volitev se kaznuje z vnaprej izrečeno kaznijo izobčenja.

STA