Čeprav opozorila zvenijo kot iz znanstvenofantastičnega filma, strokovnjaki svarijo, da je nevarnost cunamijev v Sredozemlju povsem resnična. Medvladna oceanografska komisija Unesca (IOC) z 100-odstotno gotovostjo napoveduje, da bo območje v naslednjih 30 letih prizadel cunami, visok več metrov.

Nevarna območja v Sredozemlju

Ena najbolj kritičnih točk je prelom Averroes pod Alboranskim morjem, ki leži na pol poti med Malago v Španiji in severno Afriko. Po poročanju Euronewsa bi potres na tem območju lahko povzročil šestmetrske valove, ki bi špansko obalo dosegli že v 21 minutah. V najboljšem primeru bi imeli prebivalci obalnih območij zgolj 35 minut časa, da se umaknejo v notranjost države.

Hélène Hébert, nacionalna koordinatorka francoskega centra za opozarjanje pred cunamiji (CENALT), je poudarila, da nevarnosti ne predstavljajo le višina vala, temveč tudi močan pretok vode in poplave, ki lahko povzročijo obsežno škodo. "Če gre za majhno pristanišče ali nizko ležečo obalo, je cunami še toliko bolj zahrbten," je dejala Hébertova.

Cunamiji v Sredozemlju skozi zgodovino

Od začetka 20. stoletja je bilo v Sredozemlju zabeleženih približno 100 cunamijev, kar predstavlja okoli 10 odstotkov vseh cunamijev na svetu. Najbolj znan je potres leta 1755 z magnitudo 8,5, ki je uničil velik del Lizbone, glavnega mesta Portugalske, in sprožil uničujoč cunami. Valovi so takrat opustošili tudi španski Cadiz, dele Maroka ter dosegli jugozahodni Cornwall v Združenem kraljestvu in Irsko.

Svetovni spomin na cunamije

Na globalni ravni je v kolektivnem spominu še vedno živ cunami v Indijskem oceanu leta 2004, ki je zahteval več kot 230.000 življenj, razseljenih pa je bilo 1,7 milijona ljudi. Prav tako je leta 2011 potres in cunami na Japonskem povzročil smrt 20.000 ljudi.

Priprave in ozaveščanje

Čeprav cunamiji v Evropi niso tako pogosti kot v Aziji, bi lahko pravočasne priprave preprečile tragedijo in rešile mnoga življenja. Sredozemske države morajo vlagati v infrastrukturo in pripravljenost prebivalcev na morebitne naravne katastrofe, saj prihodnost ne prinaša le tveganj, temveč tudi priložnost za večjo odpornost na izzive narave.