V Franciji danes potekajo množični protesti proti predvidenim varčevalnim ukrepom v proračunu za leto 2026. Demonstracije so ohromile javni potniški promet, policija pa je doslej aretirala 140 ljudi, poročajo francoski mediji. Organizatorji so sporočili, da se je shodov po vsej državi udeležilo več kot milijon ljudi.
Med izgredi ranjeni tudi policisti
Protestniki blokirajo ceste in ulice v Parizu in drugih večjih mestih v državi, ohromili so javni potniški promet. Stavke se je udeležila okoli tretjina učiteljev, številni študenti so blokirali vhode v univerze. Stavkajo tudi farmacevti. Po napovedih naj bi bila danes zaprtih večina lekarn, poroča britanski BBC.
Skupno je policija med demonstracijami po vsej državi doslej aretirala 140 ljudi, od tega 21 v Parizu, poroča portal francoske televizije BFMTV. Tako v prestolnici kot v Marseillu je policija uporabila solzivec, med izgredi je bilo ranjenih šest policistov.
Protestnih shodov po vsej državi se je po navedbah organizatorjev udeležilo več kot milijon ljudi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila sindikalna zveza CGT - eden od največjih sindikatov v državi in eden od osmih, ki so organizirali demonstracije.
Mobilizirali tudi več oklepnih vozil, tovornjakov s hidranti in drone
Francoske oblasti še niso objavile svoje ocene o udeležbi, pred današnjimi shodi pa so sporočili, da pričakujejo več kot 800.000 demonstrantov.
Notranji minister Bruno Retailleau je pred protesti napovedal, da bodo po državi ob več kot 80.000 policistih mobilizirali tudi več oklepnih vozil, tovornjakov s hidranti in drone. Zagotovil je, da bodo varnostne sile v primeru blokad in izgredov hitro ukrepale.
K protestom in stavki so sindikati pozvali zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih za leto 2026 predvideva proračun prejšnje vlade Francoisa Bayrouja. Prav zaradi njih je 8. septembra v parlamentu ostal brez zaupnice, vendar jih novi premier Sebastien Lecornu, ki ga je imenoval francoski predsednik Emmanuel Macron, še ni izključil.
S ciljem zmanjšanja velikega javnofinančnega primanjkljaja in zunanjega dolga je vlada v predlogu proračuna, s katerim naj bi zmanjšali javno porabo in hkrati povečali izdatke za obrambo, predvidela drastične proračunske reze, ki naj bi znašali skoraj 44 milijard evrov. Drugo največje gospodarstvo ima sicer z več kot 3400 milijardami evrov najvišji zunanji dolg v EU, ki znaša 114 odstotkov BDP, piše STA.
