Rimskokatoliška cerkev je dobila 267. papeža. 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral ime Leon XIV. je postal novi Petrov naslednik. Je prvi papež iz ZDA in drugi po Frančišku, ki ne prihaja iz Evrope, ob tem pa je tudi prvi v zgodovini iz reda avguštincev. V prvem nagovoru po izvolitvi  je ljudem po vsem svetu zaželel mir. Ob tem se je poklonil svojemu predhodniku Frančišku in pozval h gradnji mostov s pomočjo miru in dialoga.

Kaj je svetu sporočil s svojim prvim pozdravom, kakšno delo ga čaka, ali je kakorkoli povezan s Slovenijo ... smo vprašali dr. Sebastijana Valentana, ki je v Rimu, v času, ko je študiral cerkveno pravo, preživel šest let. Tam je doktoriral s področja državnega religijskega prava in mednarodnega prava človekovih pravic. Hkrati je podpredsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru,  vodja Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in župnijski upravitelj v Malečniku. 

Že prvi papeški pozdrav "mir z vami" ima poseben pomen. Kako ste vi videli njegov prvi nagovor?

Prvi nagovor novega papeža je običajno uvodna usmeritev njegovega pontifikata, čeprav jo nato dodatno razširi pri inavguracijski maši, ki bo verjetno prihodnji teden. A že ta prvi pozdrav je bil pomenljiv - to je prvi papež, ki je imel svoj govor napisan že vnaprej. Verjetno si je v tistih nekaj urah, ko se je pripravljal, preoblekel in razmislil, vzel čas, da ga sestavi. Jasno je, da gre za premišljen nagovor.

Poudarek na miru je vsekakor pomembna usmeritev, to bo gotovo osrednje sporočilo njegovega pontifikata.

Zdi se, da se je zavestno odločil za to besedo, ki jo je večkrat izpostavil, ker se zaveda razmer v svetu (številni konflikti, nemiri ...) Eden najintenzivnejših in nam najbližjih je gotovo vojna med Ukrajino in Rusijo. Spomnimo se tudi, da so kardinali tik pred začetkom konklava v Sikstinski kapeli skupaj podali izjavo in poziv za mir ter posebej izpostavili Ukrajino in Rusijo. Tako je sledil neki tradiciji papežev kot "delavcev za mir".

Se vam zdi, da bo nadaljeval začrtano pot papeža Frančiška?

Bil je eden njegovih najbližjih sodelavcev. Papež Frančišek ga je izbral za različne naloge; najprej za škofa v Peruju, nato pa ga je poklical v Vatikan, kjer je postal prefekt urada za imenovanje škofov. Pozneje ga je imenoval za kardinala. Zdaj kot papež Leon XIV. vsekakor nadaljuje to pot. Verjamem, da bo sledil nekaterim smernicam, ki jih je začrtal Frančišek. Ena od njih je gotovo poudarek na sinodalnosti, kar je bila pomembna tema prejšnjega pontifikata. Seveda pa bo imel tudi svoje poglede in svoj način vodenja Cerkve, kar od novega papeža tudi pričakujemo.

Mislim, da imata podobna stališča tudi glede migracij in skromnosti v Cerkvi?

Oba imata zelo podobna stališča glede migracij, revščine, pa tudi okoljskih vprašanj in varovanja narave. Tu obstajajo pomembne stične točke. Videli pa bomo, katere novosti bo uvedel za poživitev cerkvenega življenja.

Kaj pa izbira imena: Leon XIV.?

Tudi to je bilo prijetno presenečenje. Vedno pogledamo, kdo so bili papeži s tem imenom. Zadnji je bil seveda Leon XIII. On je znan po pomembni encikliki (papeškem dokumentu) Rerum Novarum (O novih stvareh), izdani leta 1891. To je prva socialna enciklika v zgodovini Cerkve, ki označuje začetek katoliškega socialnega nauka. Obsega pomembne teme, ki so aktualne tudi danes: delavsko vprašanje, pravica do zasebne lastnine, vloga države pri zaščiti pravic delavcev in zagotavljanju poštenih pogojev dela. Poudarja tudi vlogo Cerkve pri zaščiti šibkejših ... Mislim, da je to pomembno sporočilo, ki ga nosi tudi ime novega papeža.

Papež Frančišek je imel s Slovenijo, čeprav ni bil tukaj nikoli na uradnem obisku, določene povezave. Kaj pa novi papež?

Doslej ni znano, da bi že obiskal Slovenijo. Morda bo kdo to še potrdil. Kot prefekt dikasterija za škofe pa je gotovo imel neposredno povezavo s Slovenijo. Nazadnje je bil imenovan škof v Kopru in ta postopek je gotovo šel skozi njegove roke. Poleg tega so ga naši škofje obiskovali zaradi različnih vprašanj, zato lahko rečemo, da Slovenijo pozna.

Menite, da je čas, da Slovenijo po Janezu Pavlu II. spet obišče papež?

Zadnji uradni obisk papeža je bil leta 1999. Odnosi med Svetim sedežem in Slovenijo so zelo aktivni; vemo, da vsi predsedniki države ali vlade za enega svojih prvih obiskov izberejo Vatikan. To kaže na tesno povezanost slovenskega naroda s Svetim sedežem. Če bo obstajal primeren razlog, se bo morda tudi to zgodilo. Bomo videli, kako dolgo bo trajal njegov pontifikat. Seveda morajo biti za obisk izpostavljena tudi pomembna vprašanja. Mora biti neki razlog, da papež pride k nam. Bilo bi lepo, a verjamem, da so trenutno druga svetovna žarišča bolj potrebna njegovega obiska kot mi.

Kateri so po vašem mnenju glavni izzivi, ki jih mora nasloviti?

Zagotovo nadaljevanje prizadevanj za svetovni mir, varovanje okolja, odprava svetovne revščine in odgovor na migracije. Pomembno je tudi, da ostane pozoren na potrebe katoličanov in vernikov. Da nam daje navdihe in spodbude za poživitev vere, kar je danes v Evropi še posebej potrebno. Zdi se, da smo na verskem področju malce zaspali, zato bi nas njegovi nagovori lahko znova prebudili.

Z veseljem sem prebral, da je tudi on pravnik. Doktoriral je iz kanonskega prava v Rimu in verjamem, da bo lahko vplival tudi na pravno ureditev Cerkve. To je vsekakor prednost.

Sicer je najprej diplomiral iz matematike, nato je vstopil v semenišče, študiral teologijo in filozofijo, se pridružil redu avguštincev. Kasneje so ga predstojniki poslali na nadaljnji študij v Rim, kjer je najprej magistriral, nato doktoriral iz kanonskega prava.

Se še vedno vračate v Rim?

Približno enkrat letno se vrnem, da obiščem znance, kraje, kjer sem živel in deloval. Letos junija pa bomo z župnijo Malečnik tudi romali v Rim. To je bilo načrtovano že lani, v okviru priprav na Sveto leto. Poromali bomo skozi sveta vrata in molili na grobu papeža Frančiška. S papežem Frančiškom smo namreč v Malečniku posebej povezani; najprej preko pisma, ki ga je poslal otrokom, in še bolj, ko je cerkev na Gorci pridružil papeški baziliki Marije Velike v Rimu. To bo lepa priložnost, da se mu tam poklonimo in zahvalimo.