Ameriški predsednik Donald Trump je v prvih 100 dneh vladanja s svojimi ukrepi presegel vsa pričakovanja tako kritikov kot podpornikov, ki jih je zaradi teh ukrepov iz tedna v teden manj. Ključna prelomnica, zaradi katere je izgubil podporo večine Američanov, je njegova carinska politika.

Trump je drugi mandat 20. januarja začel z najnižjo podporo med vsemi predsedniki v sodobni zgodovini ZDA, nižjo je imel le sam ob začetku prvega mandata leta 2017. Kljub temu pa ga je glede na povprečje anket Real Clear Politics (RCP) v začetku drugega mandata več Američanov podpiralo, kot mu je nasprotovalo.

Carine kot začetek padca

Sredi marca so se stvari obrnile in danes Trump po anketi centra Pew uživa le 40-odstotno podporo. Njegov predhodnik Joe Biden je v prvih 100 dneh užival 59-odstotno podporo, ki pa je septembra 2021 zaradi poraznega umika iz Afganistana padla na le 44 odstotkov in Biden si do konca mandata nato ni več opomogel.

Takšna prelomnica so za Trumpa, kot kaže trenutno, carine, ki so pretresle finančne trge in grozijo z recesijo ter hkrati z višjo inflacijo. Po anketi Pew jim nasprotuje 59 odstotkov Američanov, 39 odstotkov pa jih podpira.

Trump je vzajemne carine s svetom napovedal v začetku aprila, podpora pa mu je začela padati že prej - med drugim zaradi odpuščanj v režiji urada za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom milijarderja Elona Muska, zaradi vojn z univerzami in zveznimi državami glede politik vključevanja in zaradi odmevnih škandalov, kot je bil tisti z nezavarovanim klepetom visokih vladnih uradnikov na aplikaciji Signal.

Trump danes večinsko podporo med Američani uživa le še pri vprašanju priseljevanja, saj mu priznavajo velik padec nezakonitih prestopov južne meje z Mehiko in odobravajo deportacije kriminalcev.

Vendar se tudi ta podpora krha zaradi polomij, kot je bil izgon Salvadorca Kilmarja Abrega Garcie kljub sodni prepovedi. Trumpova vlada ne izpolnjuje ukaza vrhovnega sodišča o vrnitvi Garcie v ZDA, kar je državo pripeljalo na rob ustavne krize.

V nekaj tednih porušil svetovni red

Na področju zunanje politike je Trump v nekaj tednih porušil svetovni red, ki so ga ZDA gradile 80 let za dosego lastnih interesov. Ukinil je večino mednarodne pomoči, s carinsko politiko pa zamajal same temelje dolarja kot svetovne rezervne valute.

Grozi s prevzemom Panamskega prekopa in Grenlandije ter celo Kanade, po drugi strani pa je presenetil s pogajanji z Iranom. Potem ko je odstopil od jedrskega sporazuma, ki je nastal v času vlade Baracka Obame, si zdaj prizadeva za podoben sporazum.

Svet je pričakoval, da ameriška podpora Ukrajini pod Trumpom ne bo enaka, kot je bila pod Bidnom, kljub temu je Trump skupaj s podpredsednikom JD Vanceom 28. februarja šokiral svet z odkritim napadom na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, kamor je Zelenski prišel podpisat predajo naravnih bogastev ZDA.

Še med kampanjo je Trump trdil, da bo vojno končal, še preden prevzame oblast, kar se ni zgodilo. Zdaj, po nekaj tednih mirovnih prizadevanj, pa že govori o tem, da bodo Američani dvignili roke, če ne bo napredka. Glede hitrega končanja vojne zdaj pravi, da se je prej le slikovito izražal.

Izraelu je pustil praktično proste roke za nadaljevanje ofenzive proti Hamasu v Gazi, v ZDA pa univerzam, ki so dovolile proteste proti izraelskemu nasilju, ukinja zvezno pomoč.

Nekdanji podpredsednik Trumpovo vladanje primerjal z vzponom nacizma v Nemčiji

Zaradi maščevanj političnim nasprotnikom, ki jim odvzema varovanje ali jim grozi s kazenskim pregonom, in številnih drugih ukrepov, je nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore Trumpovo vladanje primerjal z vzponom nacizma v Nemčiji - oba režima naj bi dejanska dejstva spreminjala v sebi bolj naklonjena.

Trump trdi, da premog zagotavlja čisto energijo, odstopil je od pariškega podnebnega sporazuma, ne verjame v podnebne spremembe. Trdi, da elektrarne na veter povzročajo raka in pobijajo ptice, migrante pa uporablja kot grešnega kozla za ameriški kriminal.

Izvršni ukazi se vrstijo, iz zveznih agencij odstranjujejo notranje inšpektorje, posebej ostro pa je nastopil proti vsem politikam vključevanja. Najbolj na udaru so transspolne osebe.

Skoraj vsi njegovi ukrepi končali na sodiščih

Voditeljica oddaje na liberalni televiziji MSNBC Rachel Maddow je ob prvih 100 dneh Trumpove vlade komentirala, da je še sreča, da se ni izkazal za tako sposobnega, kot je aktiven. Skoraj vsi njegovi ukrepi so namreč končali na sodiščih, ki doslej z vlado še nikoli v zgodovini niso imela toliko dela. Trumpa to ne skrbi, saj računa na konservativno večino vrhovnega sodišča, ki jo je sam zagotovil že v prvem mandatu.

Američani bi na vse to pozabili, če bi izpolnil predvolilno obljubo o padanju cen in splošni blaginji. Ob njegovi izvolitvi so na Wall Streetu odpirali šampanjce, korporacije so si obetale nižje davke in večje dobičke, nato pa se je Trump odločil za carine.

V nedavnem intervjuju za revijo Time je vztrajal, da je v zadnjih tednih dosegel 200 trgovinskih sporazumov, čeprav ni mogel navesti niti enega. Vztraja, da cene v trgovinah padajo in da se vsi, ki se ne strinjajo z njim, motijo, saj ima on vedno prav.

STA