Znanstveniki so na eni najbolj odročnih točk planeta dosegli izjemen preboj. Na vzpetini Crary Ice Rise, na robu zahodnoantarktičnega ledenega pokrova, približno 700 kilometrov od najbližjih raziskovalnih postaj, so skozi led izvrtali kar 523 metrov globoko in tako odprli okno v podnebno preteklost, staro več milijonov let.
Prvič pridobili tako globok geološki zapis na tako oddaljeni in zahtevni lokaciji
Izpod debele ledene odeje so izvlekli 228 metrov dolgo sedimentno jedro, ki hrani dragocen zapis o okoljskih spremembah v zadnjih 23 milijonih let. V njem so ohranjeni sledovi preteklih toplih obdobij, ko je bilo podnebje bistveno toplejše kot danes.
Ti podatki so za znanstvenike izjemnega pomena, saj pomagajo razumeti, kako bi se zahodnoantarktični ledeni pokrov in Rossova ledena polica lahko odzvala na globalno segrevanje, ki preseže 2 stopinji Celzija.
Do zdaj so se raziskovalci pri ocenjevanju stabilnosti ledenega pokrova večinoma opirali na satelitske meritve in na sedimente, zbrane bližje robu ledu. Tokrat pa so prvič pridobili tako globok geološki zapis na tako oddaljeni in zahtevni lokaciji, kar predstavlja pomemben korak naprej v razumevanju podnebne zgodovine Antarktike.
Jasni dokazi o preteklih umikih ledu
Analiza sedimentov razkriva jasne dokaze o preteklih umikih ledu. V jedru so našli plasti mulja, značilne za območja pod ledeno ploščo, pa tudi materiale, ki nakazujejo prisotnost odprtega oceana in robov ledene plošče.
To pomeni, da je bilo območje v določenih obdobjih prekrito z morjem. Znanstveniki zdaj skušajo natančno določiti, kdaj so se ta obdobja odprte vode zgodila in kakšni podnebni pogoji so jih sprožili.
Izjemen dosežek za človeštvo
Projekt je tudi izjemen inženirski dosežek. Devetindvajsetčlanska ekipa je uporabila poseben sistem vrtanja: led so najprej prebili s toplo vodo, nato pa skozi izvrtino spustili cevi vse do sedimentov. Vsak pridobljeni segment jedra so skrbno dokumentirali in vzorčili za nadaljnje laboratorijske analize.
Pridobljeni podatki bodo služili kot temelj za prihodnje raziskave in vrtanja ter omogočili natančnejše napovedi o tem, kako občutljiv je zahodnoantarktični ledeni pokrov na podnebne spremembe.
