Evropske države kljub ostri kritiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa nadaljujejo z vlaganji v vetrno energijo na morju. Na včerajšnjem vrhu držav Severnega morja v Hamburgu je deset evropskih držav podpisalo pakt o čisti energiji, s katerim so se zavezale, da bodo s skupnimi projekti zagotovile 100 gigavatov električne energije iz vetrnih elektrarn na morju.
Trump pravi, da gre za izgubljanje denarja
Sporazum, ki so ga podpisale Združeno kraljestvo, Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Norveška, kaže, da vlade v zahodni in severni Evropi vetrno energijo še naprej vidijo kot ključen steber energetske varnosti in zmanjševanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv.
Dogovor je obenem v očitnem nasprotju s stališči Donalda Trumpa, ki nasprotuje zeleni energiji in je prejšnji teden na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu znova kritiziral evropsko usmeritev v nizkoogljične vire. Takrat je dejal, da države, ki se zanašajo na vetrne turbine, po njegovem mnenju izgubljajo denar.
Državam omogočajo večji nadzor nad lastno energetsko prihodnostjo
Evropski voditelji so ob podpisu sporazuma poudarili širši pomen tovrstnih naložb. Danska premierka Mette Frederiksen je ob sklenitvi dvostranskega dogovora z Nemčijo o vetrnih elektrarnah na morju izpostavila, da zelena energija ni pomembna le za okolje, temveč tudi za krepitev energetske varnosti. Po njenih besedah vlaganja v vetrne elektrarne na morju zmanjšujejo odvisnost od uvoza in državam omogočajo večji nadzor nad lastno energetsko prihodnostjo.
Eden ključnih ciljev evropskih držav ostaja prekinitev odvisnosti od ruske energije. Države članice Evropske unije so ta teden dokončno odobrile prepoved uvoza ruskega plina do konca leta 2027, s čimer je skoraj štiri leta po ruski invaziji na Ukrajino prehod od nekdanjega glavnega dobavitelja postal pravno zavezujoč, poroča Hina.
Strokovnjaki opozarjajo na nova tveganja
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na nova tveganja. Evropska unija je leta 2023 kar 27 odstotkov plina uvozila iz Združenih držav Amerike, odnosi med EU in ZDA pa se v zadnjem času zaostrujejo. Po ocenah Inštituta za energetsko ekonomijo in finančne analize (IEEFA) bi lahko nove pogodbe za nakup utekočinjenega zemeljskega plina pomenile, da se bo delež ameriškega plina do leta 2030 povečal na 40 odstotkov, kar bi lahko zameglilo prizadevanja za energetsko suverenost.
Zaveza k okrepljenemu čezmejnemu sodelovanju je sicer del širšega cilja držav Severnega morja, ki so se že leta 2023 dogovorile, da bodo do leta 2050 zagotovile 300 gigavatov električne energije iz vetrnih elektrarn na morju. Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je ob podpisu sporazuma poudarila, da skupno načrtovanje širitve, omrežij in industrije čez meje omogoča ustvarjanje čiste in cenovno dostopne energije, hkrati pa krepi industrijsko bazo in strateško suverenost Evrope, poroča Energie.
