Rusiji v okviru sankcij zamrznjeno premoženje ne bo na voljo, dokler ne bo poplačala škode, ki jo povzroča v Ukrajini, je danes po zasedanju zunanjih ministrov EU v Koebenhavnu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Glede skrbi Belgije, kjer je velika večina tega premoženja, je poudarila, da je tveganja mogoče omejiti.

Nemogoče si je zamisliti sprostitev premoženja brez povračila škode

"Vsi smo se strinjali, da si je glede na uničenje, ki ga Rusija povzroča v Ukrajini, nemogoče zamisliti, da bi še kdaj videla zamrznjeno premoženje, razen če bo Ukrajini poplačala vso škodo," je povedala Kallas.

Glede skrbi oblasti v Belgiji, kjer je velika večina od približno 210 milijard evrov v EU zamrznjenega ruskega premoženja, je dejala, da je tveganja mogoče omejiti. Zato je treba po njenih besedah pripraviti strategijo za čas po sklenitvi mirovnega dogovora med Kijevom in Moskvo.

EU mora imeti pripravljen odgovor

EU mora namreč imeti pripravljen odgovor na vprašanje, kaj se bo z zamrznjenim ruskim premoženjem zgodilo po sklenitvi mirovnega dogovora, je dodala. "EU spoštuje vladavino prava. Zato moramo poleg mednarodnega prava, ki pravi, da škodo plača tisti, ki jo povzroči, imeti tudi svoja pravila. Škodo v Ukrajini pa povzroča Rusija, in ne evropske države," je poudarila.

Različna stališča držav članic

Države članice EU imajo sicer precej različna stališča glede uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij. Nekatere – predvsem Poljska in baltske države – se zavzemajo, da bi Rusiji to premoženje zasegli in ga namenili za podporo Ukrajini.

Delitev tveganja ali strogo spoštovanje pravil?

Zunanja ministra Estonije in Litve, Margus Tsahkna in Kestutis Budrys, sta izrazila razumevanje za skrbi belgijskih oblasti, zaradi česar se je treba po njunem mnenju dogovoriti o delitvi tveganja med državami.

Belgijski kolega Maxime Prevot je medtem izrazil ostro nasprotovanje temu. Opozoril je, da je zamrznjeno rusko premoženje dobro zaščiteno z mednarodnim pravom, zato bi njegov zaseg sprožil finančno nestabilnost in oslabil zaupanje v evro.

Previdnost Italije, Nemčije in Slovenije

Do zasega je bil zadržan tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je dejal, da je treba spoštovati pravila. Nemški minister Johann Wadephul pa je poudaril, da ima že zamrznitev premoženja znaten učinek.
Za previdnejši pristop se je zavzela tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da Slovenija pri tem spremlja odločitve Belgije in Evropske centralne banke ter da morajo biti utemeljene na mednarodnem pravu.

Zamrznjeno premoženje od začetka invazije

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU. Trenutno se v skladu z evropsko zakonodajo lahko za podporo Ukrajini uporabljajo zgolj izredni prihodki, ki nastajajo pri upravljanju tega premoženja.