Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je danes na sodišču v Saipanu na ameriškem ozemlju Severnih Marianskih otokov priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij o obrambi ZDA, v skladu z dogovorom z ministrstvom za pravosodje ZDA po katerem mu ne bo treba v ameriški zapor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sporazum o priznanju krivde žvižgaču, ki ga preganjajo zaradi objave več sto tisoč zaupnih ameriških dokumentov omogoča, da se po dolgih letih izgnanstva vrne v rojstno Avstralijo.
“You stand before me to be sentenced in this criminal action,” Judge Manglona says. “I would note the following: Timing matters. If this case was brought before me some time near 2012, without the benefit of what I know now, that you served a period of imprisonment ... in… pic.twitter.com/nXu41HRxzA
— Stella Assange #FreeAssangeNOW (@Stella_Assange) June 26, 2024
52-letni Assange je na Severne Marianske otoke prispel iz Velike Britanije, kjer je bil zadnjih pet let zaprt in se je boril proti izročitvi v ZDA potem, ko je pred tem dosegel dogovor s pravosodnim ministrstvom ZDA, da mu ne bo treba v ameriški zapor.
WikiLeaks je sporočil, da bo Assange čez nekaj ur odpotoval v Avstralijo.
V sredo je Avstralec na sodišču sprejel obsodbo na pet let in dva meseca zapora, pri čemer se mu upošteva enak čas, ki ga je preživel za rešetkami v Veliki Britaniji. Assangeova žena Stella je dejala, da bo postal svoboden človek in se je zahvalila podpornikom, ki so se zavzemali za njegovo izpustitev, poroča AFP.
"Do zadnjih 24 ur nismo bili prepričani, da se je to res zgodilo," je povedala za radio BBC in dodala, da je preprosto navdušena.
Severni Marianski otoki so bili izbrani, ker Assange ni želel oditi na celinski del ZDA in je na poti do Avstralije, piše v sodnih papirjih.
Dokumenti o vojni v Iraku in Afganistanu
WikiLeaks je leta 2010 objavil množico dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu in Assange je postal junak za borce za svobodo govora - dokler WikiLeaks leta 2016 ni pomagal do izvolitve predsednika Donalda Trumpa z objavo ukradenih komunikacij demokratske stranke.
Trump je takrat dejal, da ima rad WikiLeaks, vendar Assangu kasneje ni z ničemer pomagal. Leta 2019 je velika porota v ZDA potrdila obtožnico v 18 točkah in Assangu je grozil dosmrtni zapor.
Assange oziroma njegov WikiLeaks je pomagal Trumpu, vendar je njegov podpredsednik Mike Pence na mediju X objavil, da je bil dogovor o priznanju krivde za izognitev zaporni kazni sramota za vse, ki služijo v oboroženih silah ZDA. Trump, ki znova kandidira za predsednika ZDA, se na dogajanje še ni odzval.
Odzval se še ni niti predsednik ZDA Joe Biden, za katerega politični analitiki v ZDA pravijo, da je bila odločitev za dogovor z Assangom pametna politična poteza v smislu pomiritve leve volilne baze, ki je jezna nanj zaradi podpore Izraelu v času vojne v Gazi.
STA
