Hrvaška je napovedala, da bosta do konca januarja skupaj z Italijo tudi formalno razglasili svoji izključni gospodarski coni v Jadranskem morju. Država bo letos nadaljevala prizadevanja za vstop v območji schengna in evra. Hrvaške politične stranke se pripravljajo tudi na majske lokalne volitve.

Hrvaška vlada je sredi lanskega decembra sprejela odločitev o razglasitvi izključne gospodarske cone (IGC), ki jo je označila za strateški interes države. Pojasnili so, da predstavlja nadgradnjo hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC) iz leta 2003. Za razliko od ERC bo s svojo izključno gospodarsko cono dobila še ekskluzivne pravice glede gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra. V saboru so vladno odločitev potrdili z veliko večino.

Razglasitev IGC so napovedali do konca januarja po predvidenem drugem tristranskem srečanju zunanjih ministrov Hrvaške, Italije in Slovenije, na katerem naj bi podpisali tristransko izjavo o razglasitvi hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranu. Podpis izjave je bil mišljen že na prvem tristranskem srečanju minuli mesec v Trstu. Zunanji ministri so izjavo o skupnem sodelovanju pri zaščiti Jadrana uskladili, a je niso podpisali. V Zagrebu poudarjajo, da hrvaška razglasitev nikakor ne bo vplivala na reševanje odprtih vprašanj med državama.

Menjava kune za evro v letu 2023

Hrvaška vlada je konec decembra lani sprejela nacionalni načrt za zamenjavo kune za evro, kar naj bi se po načrtih zgodilo januarja 2023. Hrvaška je julija lani vstopila v mehanizem ERM II, pri katerem mora pred vstopom v evrsko območje vztrajati vsaj dve leti. Ob tem se zavedajo, da bo uvedba evra uresničljiva v načrtovanem roku, če primanjkljaj državnega proračuna letos ne bo presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Proračun obremenjuje epidemija covida-19, dodatne proračunske stroške je pričakovati tudi zaradi napovedanega začetka popotresne obnove na območju Zagreba in sisaško-moslavške županije.

Poleg območja evra si Hrvaška utira pot tudi v članstvo v schengenskem območju. Sklenila je tehnični del procesa pridružitve in si želi, da bi čim prej prišlo do politične odločitve v Sveta EU. Ob tem računajo tudi na podporo Slovenije. V Zagrebu so lani potiho upali, da bodo politično potrditev članstva dobili do konca leta, a razprave ni bilo na dnevnem redu nemškega predsedovanja EU.

Kritike na račun nezakonitih migracij

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman v decembrskem pogovoru za STA ni izključil možnosti, da odločitev še ni bila sprejeta tudi zaradi Bolgarije in Romunije, ki sta že dlje časa v čakalnici za schengen. Hrvaška se sooča tudi s kritikami, da ji ne uspe učinkovito ustaviti pritiska nezakonitih migracij na svoji meji, ki je tudi zunanja meja EU. Deležna je tudi obtožb medijev in mednarodnih humanitarnih organizacij o policijskem nasilju nad nezakonitimi migranti, ki jih ujamejo, najpogosteje na meji z Bosno in Hercegovino. Hrvaško notranje ministrstvo zavrača vse kritike in obtožbe.

Potem ko so imeli na Hrvaškem januarja lani drugi krog predsedniških volitev, julija pa redne parlamentarne volitve, bodo maja letos potekale lokalne volitve. V središču pozornosti so že nekaj časa volitve župana v Zagrebu. Dolgoletni župan Milan Bandić se namerava kljub obtožnicam za domnevno zlorabo položaja in korupcijo potegovati za sedmi zaporedni mandat na čelu največjega hrvaškega mesta.

Glede na predvolilne javnomnenjske raziskave bo najresnejši Bandićev tekmec Tomislav Tomašević iz zeleno-levičarske platforme Zmoremo!. Ob tem je treba izpostaviti, da največji hrvaški politični stranki HDZ in SDP še nista objavili imen svojih kandidatov za prvi stolček v Zagrebu. Zanimive volilne tekme bodo potekale tudi za župane v preostalih večjih hrvaških mestih, Splitu, Reki in Osijeku.