Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo je februarja ustanovilo posebno delovno skupino, ki naj bi pripravila zakonodajni okvir za ustanovitev Agencije za jedrsko energijo in oblikovala podlago za odločitev, ali država potrebuje lastno jedrsko elektrarno. Skupina med drugim preučuje možne tehnologije, lokacije ter finančne in logistične modele, ki bi Hrvaški omogočili vstop v jedrsko dobo.

Slovenija medtem že načrtuje gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, hrvaški gospodarski minister Ante Šušnjar pa ne skriva želje, da bi bila Hrvaška pri tem projektu enakopravna partnerica. A vzporedno vse glasneje dobiva podporo tudi ideja o gradnji hrvaške nuklearke.

Jedrska tema na Hrvaškem ni nova

Jedrska tema na Hrvaškem ni nova. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je takratna skupna država predvidela, da bo po krški elektrarni drugi reaktor zrasel prav na hrvaškem ozemlju. »Pripravljalna dela so bila med letoma 1980 in 1987 izjemno intenzivna. Imeli smo razpis, definirane kriterije in tri ponudbe največjih svetovnih proizvajalcev,« se spominja direktor Inštituta za jedrsko energijo Duško Čorak. A po nesreči v Černobilu je zvezna vlada sprejela moratorij in projekt se je ustavil tik pred končno odločitvijo.

Če bi načrte takrat uresničili, bi bili obe državi danes skoraj energetsko samozadostni, ocenjuje jedrski fizik Tonči Tadić. Hrvaška sicer iz NEK še vedno prejema okoli 16 odstotkov svoje električne energije, vprašanje nadomestitve teh količin po koncu obratovanja krške elektrarne pa je že dolgo predmet razprav.

Pobude strokovnjakov in delovna skupina

Čorak je konec lanskega leta vladi poslal pobudo, naj v dolgoročno energetsko strategijo znova vključi jedrsko energijo. Podprle so jo fakultete, inštituti ter strokovna združenja, nato pa je minister Šušnjar oblikoval delovno skupino, ki pripravlja zakon o jedrski energiji. Februarja je minister prvič javno potrdil, da Hrvaška preučuje možnost izgradnje lastne jedrske elektrarne. »To ni ideološko, temveč strateško vprašanje. Če želimo biti energetsko neodvisni, je jedrska pot neizogibna,« je poudaril.

Tri možnosti za jedrsko prihodnost

Delovna skupina se ukvarja s tremi scenariji: solastništvom v JEK 2, gradnjo velike klasične elektrarne tretje generacije ali uvedbo majhnih modularnih reaktorjev (SMR). Tadić opozarja, da je o lokacijah še prezgodaj govoriti, a zgodovinski podatki so jasni: v osemdesetih letih so bile kot primerne prepoznane lokacije Tanja pri Dalju na Donavi, Prevlaka pri Ivaničgradu in otok Vir. Tehnično najprimernejša naj bi bila prav Tanja, kjer so že izdelali številne študije po standardih Mednarodne agencije za jedrsko energijo.

Veliki ali modularni reaktorji?

Če bi Hrvaška gradila veliko jedrsko elektrarno, bi po mnenju strokovnjakov potrebovala reaktor moči okoli 1100 megavatov, kakršne ponujajo največji svetovni proizvajalci. Cena takšnega projekta bi se lahko gibala med 5 in 15 milijardami evrov, odvisno od tehnologije, izkušenj izvajalcev in izbrane lokacije. Možna je tudi pot s serijo modularnih reaktorjev, ki jih Evropska unija vidi kot enega ključnih virov energije v drugi polovici stoletja.

Energetska samozadostnost kot cilj

A ključno ostaja: Hrvaška bo do leta 2050 potrebovala precej več električne energije kot danes. Čorak zato meni, da lastna jedrska elektrarna ni konkurenca Krškem 2, temveč nujen del hrvaške energetske prihodnosti. »Ne moremo biti odvisni od odločitev sosednje države,« poudarja.

Politične razprave se medtem nadaljujejo. Šušnjar zavrača namige, da bi Slovenija Hrvaški v primeru solastništva v JEK 2 ponujala le delež v dobičku brez dobave elektrike. »Uradne ponudbe ni bilo. Še vedno smo zainteresirani za partnerstvo, a le po enakem modelu, kot velja zdaj. Če to ne bo mogoče, bom vesel, če Hrvaška zgradi svojo elektrarno.«

Javnost in varnost

Vprašanje javne podpore ostaja odprto, čeprav je po vojni v Ukrajini odnos do jedrske energije bistveno ugodnejši. Strokovnjaki poudarjajo pomen transparentnosti in dialoga z državljani, vlada pa medtem vzpostavlja prve stike z mednarodnimi partnerji in dobavitelji tehnologij.

Zakon o jedrski energiji naj bi kmalu prišel v sabor. Šele po njegovi potrditvi bo mogoče jasneje začrtati, ali bo Hrvaška čez desetletje ali dve dobila svojo prvo jedrsko elektrarno – ter kako intenzivna bo razprava, ki bo temu sledila.