Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili avtorji raziskave, bi takšna sprememba vloge gozdov močno otežila že tako zahteven boj proti podnebnim spremembam. Kot ključen ponor ogljika, ki upočasnjuje podnebne spremembe, so znani predvsem tropski gozdovi in tajga, redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu. Vendar pa tropske gozdove pospešeno krčijo, obenem so vročina in suše vse pogostejše, svetovni izpusti ogljikovega dioksida pa so se v zadnjem desetletju povečali precej bolj od predvidevanj, so izpostavili avtorji študije.
Prvi korak je omejitev dviga globalne podnebne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja
Ob tem so pozvali k okrepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam. Prvi korak mora biti po njihovih besedah ravnanje za dosego zavez iz leta 2015 sprejetega pariškega podnebnega sporazuma, ki podpisnice – med njimi je tudi Slovenija – zavezuje k omejitvi dviga globalne podnebne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Bolj ambiciozen del dogovora govori o prizadevanjih za omejitev na 1,5 stopinje Celzija.
Omejitev globalnega segrevanja skladno z določili pariškega podnebnega sporazuma bi gozdu omogočila ohranitev skoraj nespremenjene ravni absorpcije ogljikovega dioksida.
“Omejitev globalnega segrevanja skladno z določili pariškega podnebnega sporazuma bi gozdu omogočila ohranitev skoraj nespremenjene ravni absorpcije ogljikovega dioksida,” so še poudarili.
STA
