Vas Ugao na Pešterski planoti je znana po svoji naravni lepoti – in po gozdu, ki se ga nihče ne sme dotakniti. Na prvi pogled so to le visoke smreke, toda za prepovedjo se skriva stoletna zgodba, ki jo domačini spoštujejo brez vprašanj.
Gozd, ki ga ne smeš odnesti s seboj
V vasi vsi gojijo globoko spoštovanje do gozda Gutavica v Srbiji. »Če veter v hišo prinese vejico, jo skrbno vrnemo. Ko se vrnemo iz gozda, se vedno otresemo oblačil in počešemo, da nam ne ostane niti ena vejica,« pravijo domačini.
Za nekatere je Gutavica strašljiva, za druge čarobna – toda vsi se strinjajo, da se z gozdom ne gre šaliti.
Po ustnem izročilu so bile kazni za vsak poskus sečnje hitre in neizprosne. Enemu možu, ki je sekal drva, je kmalu zatem pogorela hiša, drvarjem so pokale pnevmatike, drugi so telesno ali duševno zboleli. Včasih je, pravijo domačini, strela ubila celo vole, ki so vozili drva iz gozda.
»Te zgodbe poslušam od otroštva. Zato nihče od nas ne jemlje lesa iz tega gozda, niti ko ga potrebujemo za zdravilo,« pravi domačin.
Uradno zaščiten, neuradno ‘nedotakljiv’
Gozd Gutavica, ki obsega približno 14 hektarjev, je razglašen za posebni naravni rezervat. Upravljajo ga v Majlisu Islamske skupnosti v Sjenici, kjer pogosto poudarjajo, da gozd ni ne strašljiv ne čaroben, temveč – kot pravijo – »božji dar«.
»Vsak, ki se dotakne tega gozda, bo hitro kaznovan od Boga. To smo jasno povedali že mnogokrat,« je večkrat izjavil lokalni efendija.
Skrivnost, ki privablja turiste
Znani turistični vodnik iz Sjenice, Sabahudin Abdagić, pravi, da zanimanje za Gutavico narašča, prav zaradi številnih legend.
»Zgodbe so različne in nikoli ne moremo vedeti, kaj je res. Toda ljudje prihajajo, ker jih privlači prav ta skrivnost. Kar pa je resnično vidno, je, da gre za čudovito naravno oazo s čistim zrakom in glasnim petjem ptic,« pravi Abdagić.
Dodaja, da turistom pripovedujejo vse različice legend, odločitev o tem, komu verjeti, pa prepustijo njim.
