Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala Evropo, naj prekine odvisnost od ameriške plačilne infrastrukture, pri tem pa je opozorila, da vsaka kartična transakcija pošilja podatke evropskih potrošnikov v Združene države Amerike. Koalicija 16 bank meni, da ima za to pripravljeno rešitev.

Evropa nujno potrebuje lasten digitalni plačilni sistem

Predsednica ECB Christine Lagarde je nedavno izjavila, da Evropa potrebuje lasten digitalni plačilni sistem, ob tem pa opozorila, da praktično vsa evropska kartična in mobilna plačila trenutno tečejo prek neevropske infrastrukture, ki jo nadzorujejo Visa, Mastercard, PayPal ali Alipay.

Le nekaj dni kasneje, 2. februarja, sta European Payments Initiative (EPI) in zavezništvo EuroPA podpisala prelomni sporazum za izgradnjo vseevropskega plačilnega omrežja za 130 milijonov uporabnikov v 13 državah. Sistem, ki temelji na digitalni denarnici Wero, želi Evropejcem omogočiti plačevanje in prenos denarja čez meje brez uporabe ameriških omrežij.

Visa in Mastercard obdelata za 24 milijard dolarjev transakcij

Težavo predstavlja predvsem dejstvo, da vsakič, ko Evropejec plača s kartico, na spletu ali pa zgolj razdeli račun s prijatelji, transakcija potuje prek infrastrukture v lasti in upravljanju ameriških podjetij. Visa in Mastercard tako skupaj letno obdelata približno 24 milijard dolarjev transakcij. Kartična plačila predstavljajo kar 56 odstotkov vseh negotovinskih transakcij v EU. Z vsakim nakupom potujejo tudi podatki iz Evrope v Ameriko. Prav zaradi tega smatra Lagarde, da je pomembno, da so digitalna plačila pod nadzorom Evrope, ne pa Amerike ali Kitajske.

Evropa je ranljiva

Večina potrošnikov se sploh ne zaveda, da njihovi plačilni podatki redno zapuščajo EU. V geopolitičnem okolju, kjer želi Evropa zmanjšuje odvisnost od ZDA na področjih obrambe, energije in trgovine, so plačila ena izmed ranljivosti, ki so jih voditelji v preteklosti spregledali.

Rešitev je Wero

European Payments Initiative (EPI), konzorcij 16 velikih bank in procesorjev plačil, vključno z BNP Paribas, Deutsche Bank in Worldline, je že leta 2024 lansiral Wero kot evropski odgovor na trenutno ureditev. Wero je zgrajen na takojšnjih kreditnih prenosih SEPA, uporabnikom pa omogoča pošiljanje denarja samo s telefonsko številko, kar pomeni da ne potrebujete IBAN-a, kartice ali posrednika.

Wero ima že več kot 47 milijonov registriranih uporabnikov v Belgiji, Franciji in Nemčiji, obdelal je več kot 7,5 milijarde evrov prenosov in vključuje več kot 1.100 institucij. Plačila v trgovinah so v Nemčiji zaživela konec leta 2025, spletno pa Wero sprejemajo podjetja kot so Lidl, Decathlon, Rossmann in Air Europa. Francija in Belgija nameravata predstaviti Wero v letošnjem letu.

Preboj v tem mesecu

Pravi preboj je prišel 2. februarja letos, ko je EPI podpisal memorandum o soglasju z zavezništvom EuroPA - koalicijo nacionalnih plačilnih sistemov, ki vključuje italijanski Bancomat, španski Bizum, portugalski MB WAY in nordijski Vipps MobilePay.

S sporazumom se bo takoj povezalo približno 130 milijonov uporabnikov v 13 državah, kar pokriva približno 72 odstotkov prebivalstva EU in Norveške. Čezmejna plačila med posamezniki se bodo pričela še letos, e-trgovina in plačila na prodajnih mestih pa sledijo leta 2027.

Podobni projekti so v preteklosti propadli

EU je v preteklosti že poskusila vzpostaviti tak sistem, ki pa je propadel. Eden izmed njih je projekt Monnet, ki ga je leta 2008 začelo dvajset evropskih bank, vendar je bil leta 2012 zaustavljen. Težavo je predstavljala razdrobljenost, saj je vsaka država EU razvijala lastno rešitev, nobena pa ni delovala čezmejno. Tako je denimo belgijski potrošnik, ki je kupoval pri nizozemskem trgovcu, še vedno potreboval Viso ali Mastercard.

Trgovci in potrošniki so navajeni na Viso in Mastercard

Trgovci praviloma radi sprejemajo Viso in Mastercard, ker jih redno uporabljajo potrošniki. Če se želi prekiniti ta krog, je potrebno stvar sistemsko urediti ali pa doseči kritično maso uporabnikov, kar se želi doseči s tem sporazumom.

V prihodnosti načrtovan digitalni evro

Že več let vzporedno poteka projekt uvedbe digitalnega evra ECB, ki bi ustvaril digitalno valuto centralne banke za uporabo v evroobmočju. V preteklosti so finančni ministri EU odprli razprave o uvedbi, vendar pa Evropski parlament še ni sprejel potrebne zakonodaje. Po odobritvi, ECB ocenjuje, da bi za uvedbo potrebovala še dve do tri leta.

Dvom v uspešnost novega projekta

Kljub vzpodbudnemu začetku, obstajajo skeptiki, ki dvomijo v uspeh. Vzpostavitev resne alternative Visi in Mastercardu bo zahtevala ogromno naložb, potrošniške navade so globoko zakoreninjene, tudi Visa in Mastercard pa se ne bosta zlahka odpovedala svojemu najbolj dobičkonosnemu trgu. Če bo projekt dejansko zaživel, bo odvisno tudi od EU, ki bo morala svojo plačilno infrastrukturo vzpostaviti karseda hitro.