V primerjavi z letom 2020, ko so objavili prvo poročilo o vladavini prava, so države članice in EU kot celota veliko bolje opremljene za zaznavanje, preprečevanje in naslavljanje izzivov na področju vladavine prava. To po njihovih navedbah prispeva k večji odpornosti evropskih demokracij in medsebojnemu zaupanju znotraj unije. Komisija od leta 2022 v okviru poročila objavlja tudi priporočila članicam, kako izboljšati stanje. Kot je danes na novinarski konferenci v Bruslju povedala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za preglednost in vrednote, Vera Jourova, so članice v celoti ali deloma naslovile 68 odstotkov priporočil, podanih v lanskem poročilu. V obdobju med julijem 2022 in julijem 2023 so naslovile 65 odstotkov priporočil.
Napovedane so zakonodajne spremembe v sodstvu
»Dosežen napredek« Evropska komisija vidi v dejstvu, da se bodo sodniške plače zvišale, četudi je moralo ponovno posredovati ustavno sodišče, enako ugotavljajo tudi za napovedane zakonodajne spremembe v sodstvu – od enovite prve stopnje, uvedbe diskrecijske pravice ustavnega sodišča pri izbiri zadev do napovedane spremembe načina imenovanja sodnikov, kjer v poročilu pozdravljajo zamrznitev ideje o uvedbi poskusne dobe sodnikov, ki so ji v sodnih krogi nasprotovali. Za zadnji dve spremembi je potrebna sprememba ustave, zato je nujno za spremembe zbrati vsaj 60 poslanskih glasov. To pa zna biti težava, zaradi zaostrenih odnosov med Gibanjem Svoboda in NSi. SDS pa spremembam nasprotuje.Kljub temu v nekaterih članicah ostajajo sistemske skrbi, razmere pa so se ponekod celo poslabšale. To med drugim po besedah Jourove velja za neodvisnost sodstva v nekaterih državah, poroča Delo.
Priporočila na področju pravosodja tako vključujejo potrebo po varovalkah – na zakon o parlamentarni preiskavi je bil prejšnji teden izglasovan veto – glede parlamentarne preiskave in poziva k dokončnemu sprejemu, saj se je SDS prav tako preko državnega sveta v prejšnjem mandatu želela lotiti preiskovanja konkretnih odločitev tožilcev in sodnikov. Ustavilo jih je ustavno sodišče.
[[image_1_article_68407]]
Ostajajo skrbi glede neodvisnosti upravljanja in finančne stabilnosti
V več članicah ostajajo skrbi tudi glede neodvisnosti upravljanja in finančne stabilnosti javnih radiotelevizij, preglednosti medijskega lastništva in državnega oglaševanja, navajajo na komisiji. Na področju boja proti korupciji pa komisija ugotavlja, da se je stanje v državah članicah izboljšalo, vendar si morajo kljub temu prizadevati za nadaljnjo okrepitev preventivnega okvirja.
Slovenijo pozivajo, naj dokončno sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in časovnico ter tudi ukrepe za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočne sodbe v korupcijskih kaznivih dejanjih, še poroča Delo.
Prvič je ocenjeno stanje vladavine prava v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji in Albaniji
V letošnjem poročilu je Bruselj prvič ocenil tudi stanje vladavine prava v štirih državah kandidatkah za članstvo v EU. Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in Albanija so po navedbah komisije sprejele določene ukrepe za okrepitev neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Čeprav so nekatere od teh držav sprejele določene reforme, pa izzivi ostajajo tudi na področju svobode medijev, predvsem kar se tiče preglednosti lastništva medijev, neodvisnosti regulatorjev in javnih medijev ter varnosti novinarjev. Priporočila za te štiri zahodnobalkanske države, ki so od držav kandidatk na poti v EU prišle najdlje, bo vključila v letno širitveno poročilo, ki ga običajno objavi jeseni, poroča STA.
Podali pa so se v preiskavo o visokem političnem vplivu na policijsko odločanje
Pričakovano povečanje človeških in tehnoloških virov za Slovenijo je zamaknjeno, saj so ji bila sredstva dodeljena šele v začetku letošnjega leta zaradi krčenja proračuna zaradi poplav. Podali pa so se tudi v preiskavo o visokem političnem vplivu na policijsko odločanje, ki še poteka – glede navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o ravnanju predsednika vlade Roberta Goloba –, pa tudi odložitvi načrtov za ureditev preprečevanja kakršnega koli tovrstnega vpliva ...
Spremembe zakona o RTV Slovenija so pozitivno vplivale na neodvisnost tega največjega medija, ki pa se sooča s finančno krizo, zato bodo potrebne še temeljitejše spremembe potrebne tudi na tem področju, izpostavlja poročilo. Neuradno, pred vlado že različni scenarij, odločitev, ali oziroma kako ukrepati pa je prav tako pričakovati jeseni. Nenazadnje ima skladno z obstoječim zakon o RTV Slovenija možnost, da sama do 1. septembra spremeni zviša RTV-prispevek za največ deset odstotkov. Zgolj dvigu predsednik vlade Robert Golob sicer ni bil naklonjen, pred tem je poudarjal nujnost sanacije, poroča Delo.
Izpostavljen je nov zakon o medijih, ki ga pripravlja ministrstvo za kulturo in bo medresorskem usklajevanju na vladi obravnavan jeseni. Ta naj bi poskrbel za večjo transparentnost državnega oglaševanja, lastništva medijev in pa omejeval nadaljno kopičenje prekomerne koncentracije. A kot so opozorili sogovorniki pripravljalce poročila, je nujno, da spremembe dejansko zaživijo tudi v praksi. Zato bo regulator - to bo agencija za komunikacijska omrežja in storitve - potrebovala dodatne vire in zaposlitve.
