Raziskovalci so izrazili skrbi glede prihodnosti Atlantskega glavnega oceanskega toka (AMOC), ki je ključni morski tok v Atlantskem oceanu. Znanstveniki opozarjajo, da bi AMOC lahko propadel že leta 2025, kar bi povzročilo začetek nove dobe ekstremnih temperaturnih nihanj, vendar pa obstajajo tudi nasprotna mnenja med znanstveniki glede natančnega časovnega okvira, poroča srbski Kurir.

Skupina raziskovalcev, ki jo vodi profesor in raziskovalec podnebja Peter Ditlevsen z Univerze v Köbenhavnu, je v članku, objavljenem v reviji Nature Communications, napovedala, da bi se lahko tokovi AMOC propadli med letoma 2025 in 2095, če ne bomo zmanjšali globalnih emisij ogljikovega dioksida.

Zahodni svet bi lahko prizadelo izjemno hladno obdobje

Napovedani kolaps AMOC bi lahko povzročil izjemno hladno obdobje za večji del zahodnega sveta, kar bi bilo kontraintuitivno posledico podnebnih sprememb. V preteklosti so takšni kolapsi med ledenimi dobami že privedli do temperaturnih motenj.

Profesor Ditlevsen je izrazil resno zaskrbljenost glede teh možnih sprememb: “Mislim, da bi morali biti zelo zaskrbljeni. To bi bila zelo velika sprememba. To se ni zgodilo že 12.000 let.”

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov v Nemčiji so že leta 2021 opozorili, da je AMOC zaradi podnebnih sprememb na robu propada. Prihajajoči kolaps bi lahko povzročil padec temperatur v Evropi in Severni Ameriki, kar bi privedlo do daljših obdobij ekstremnega mraza.

Če se pogleda zgodovina, so vložki visoki. Pred 12.000 leti je taljenje ogromnega ledeniškega jezera pahnilo Evropo v izjemno hladno obdobje za skoraj tisoč let.

Ditlevsen in njegova ekipa so analizirali statistiko iz zadnjih 150 let in z 95-odstotno gotovostjo izračunali, da bo AMOC propadel med letoma 2025 in 2095.

Brez AMOC bi se temperature lahko ekstremno spremenile

Napovedani kolaps bi imel resne posledice za zemeljsko podnebje. Spremenil bi način porazdelitve toplote in padavin na svetovni ravni. Ditlevsen je opozoril, da bi ohlajanje Evrope lahko bilo manj resno v primerjavi s povečanim segrevanjem tropov, kjer so naraščajoče temperature že povzročile zahtevne življenjske pogoje.

Napovedana sprememba bi lahko potekala veliko hitreje od postopnega segrevanja za 1,5 stopinje Celzija, ki ga povzročajo podnebne spremembe v stoletju. Brez AMOC bi se temperature lahko ekstremno spremenile v razponu od deset do 15 stopinj v samo enem desetletju, poroča Kurir.

Profesor Ditlevsen poudarja pomen zmanjšanja globalnih emisij toplogrednih plinov za preprečitev kolapsa AMOC.

Znanstveniki niso enotnega mnenja

Kljub opozorilom raziskovalcev pa obstaja nekaj nasprotnih mnenj med znanstveniki. Najnovejše ugotovitve Medvladnega foruma Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) so namreč nasprotujoče. IPCC v svojem zadnjem poročilu ocenjuje, da je malo verjetno, da bi AMOC propadel v tem stoletju.

Johem Marocke z Inštituta za meteorologijo Maxa Plancka v Hamburgu je izrazil dvom glede raziskovalčevih ugotovitev in dejal, da dokument IPCC ne vsebuje nobenih dokazov za spremembo ocene. Penny Holliday iz britanskega nacionalnega oceanografskega centra je dodala, da kljub možnosti, da bi AMOC nekoč prenehal s trenutnim delovanjem, o tem ni trdnih dokazov, še piše Kurir.

Dejstvo je, da so podnebni sistemi našega planeta izjemno zapleteni in napovedi niso vedno stoodstotno natančne. Kljub temu pa bi morali resno jemati možnost nenadnih sprememb v podnebnem sistemu severnega Atlantika, kot so opozorili raziskovalci. Za zdaj se znanstveniki strinjajo, da je potrebno zmanjšanje emisij in natančno spremljanje stanja AMOC za boljše razumevanje teh pomembnih podnebnih procesov.